prenehanje delovnega razmerja zaradi presežnih delavcev

Sentenca

V primeru prenehanja potreb po delu le enega delavca delodajalec ni dolžan sprejeti formalnega programa razreševanja presežnih delavcev. Kljub temu mora delodajalec v sklepu o prenehanju delovnega razmerja navesti utemeljen razlog za prenehanje potrebe po delu in o tem obvestiti sindikat. Delodajalec mora v takšnem postopku v celoti zadostiti vsebinskim pogojem, ki jih za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov določa zakon (35. člen ZDR).

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je presodilo, da je bila ukinitev delovnega mesta predavatelja posledica spremenjenih študijskih programov, zaradi česar zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu znotraj univerze ni bila mogoča.

    Sodba VIII Ips 95/2009 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je ugotovilo nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, ker tožnik pri izbiri presežnih delavcev ni bil enakopravno obravnavan zaradi neenakih pogojev za delo v primerjavi s sodelavci.

    Sodba VIII Ips 100/2008 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da delodajalec ni dolžan zasedati prostega sistemiziranega delovnega mesta, če se je poslovno odločil, da bo delovni proces organiziral na drug način.

    Sodba VIII Ips 234/2006 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je ugotovilo nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, ker delavec ni dejansko delal na delovnem mestu, ki se je ukinilo, in ker ni bil enakopravno obravnavan v programu presežnih delavcev.

    Sodba VIII Ips 289/2004 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je ugotovilo nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, ker delodajalec pri ocenjevanju strokovne izobrazbe in delovne uspešnosti ni spoštoval načela enakega obravnavanja delavcev.

    Sodba VIII Ips 212/2003 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da je bilo ocenjevanje delovne uspešnosti tožnice, opravljeno izključno za potrebe postopka odpuščanja in za nazaj, nezakonito.

    VDS sodba Pdp 1249/2002 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da je za zakonitost odpovedi v primeru enega presežnega delavca ključna vsebinska utemeljitev razloga v sklepu, ne pa obstoj posebnega formalnega akta.

    VDS sklep Pdp 314/2004 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Delodajalec je ravnal nezakonito, ker je delavko primerjal le z eno osebo, čeprav so na primerljivih delovnih mestih delale še najmanj tri druge delavke.

    VDS sodba Pdp 429/2003 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da je bil postopek ocenjevanja nezakonit, ker delodajalec ni opravil primerjave med vsemi primerljivimi delavci, ni sledil lastnemu pravilniku in je pri ocenjevanju neupravičeno upošteval bolniško odsotnost.

    Sodba VIII Ips 138/2002 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da začasna razporeditev delavcev k drugemu delodajalcu za čas odpovednega roka ne pomeni trajnega prevzema delavcev in ne vpliva na zakonitost odpovedi zaradi ukinitve obrata.

    VDS sodba Pdp 285/2001 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je razveljavilo odločbo o prenehanju delovnega razmerja, ker delodajalec ni opravil predhodne analize za delavca, uvrščenega med začasne presežke, kot to zahteva 3. odstavek 26. člena panožne kolektivne pogodbe.

    Sodba VIII Ips 185/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo, ali je delodajalec dolžan sprejeti kriterije za izbiro presežnih delavcev v primeru, ko objektivno nima možnosti za zagotovitev nadaljnje zaposlitve.

    Sodba VIII Ips 196/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo vprašanje, ali lahko okoliščina, ki varuje zaposlitev (npr. status invalida), vpliva na zakonitost sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če je nastopila šele po dokončnosti sklepa o ugotovitvi trajno presežnega delavca.

    Sodba VIII Ips 105/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je ocenilo kot pomanjkljivo navedbo v programu razreševanja, ki je zgolj pavšalno navedla, da za delavca ni na razpolago ustreznega dela, ne da bi delodajalec izkazal prizadevanja za izvedbo ukrepov za preprečitev odpovedi.

    VDS sodba in sklep Pdp 1510/2000 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je ugotovilo nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, ker je delodajalec tožnika brez predhodne analize zaposlenosti prenesel iz kategorije začasnih v kategorijo trajno presežnih delavcev.

    VDSS sodba Pdp 451/2001 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj uvrstitev delavca v kategorijo 'delavcev na čakanju' ne zadostuje za zakonito ugotovitev statusa trajno presežnega delavca brez predhodne individualizirane analize možnosti prezaposlitve.

    Sklep VIII Ips 128/2000 — Vrhovno sodišče

  • Delodajalec je nezakonito opredelil delavko kot presežno, ker je namesto delovne uspešnosti kot temeljnega kriterija uporabil zgolj spremembo zahtevane stopnje izobrazbe v novi sistemizaciji.

    VDSS sodba Pdp 507/98 — Višje delovno in socialno sodišče

  • V obravnavanem primeru je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito, ker delodajalec ni sprejel programa razreševanja presežnih delavcev in ni uporabil meril za določanje presežnih delavcev iz kolektivne pogodbe.

    Sodba VIII Ips 86/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da se pri ugotavljanju presežnih delavcev pogosto prepletajo različni pravni statusi (npr. čakanje na delo), zato je formalni sklep o prenehanju delovnega razmerja nujen za pravno varnost delavca.

    Sodba VIII Ips 271/98 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da postopek prevzema delavcev pri drugem delodajalcu ni avtomatično vezan na postopke določanja trajno presežnih delavcev, če so izpolnjeni drugi zakonski pogoji za prenehanje delovnega razmerja.

    Sodba VIII Ips 18/98 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razveljavilo sklepe direktorja o prenehanju delovnega razmerja, ker o tem ni odločil organ upravljanja, čeprav je šlo za presežek več kot 10 % delavcev.

    Sodba VIII Ips 58/97 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v konkretnem primeru napačno uporabilo materialno pravo, ker je razveljavilo sklepe o prenehanju delovnega razmerja zaradi uporabe kumulativne ocene, ne da bi preverilo, ali bi bil presežek delavcev utemeljen tudi ob upoštevanju zgolj delovne uspešnosti.

    Sklep VIII Ips 14/97 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da informativna ocena uspešnosti, opravljena šele v ugovornem postopku, ne more nadomestiti zakonsko predpisanega postopka izbire presežnih delavcev.

    Sodba VIII Ips 149/95 — Vrhovno sodišče

  • Tožena stranka je nezakonito razporedila presežne delavce na nova delovna mesta brez uporabe določenih kriterijev, s čimer je kršila pravice tožnika.

    Sodba in sklep VIII Ips 87/95 — Vrhovno sodišče

Viri