prenehanje osebne služnosti
Sentenca
Osebna služnost stanovanja je stvarna pravica, ki preneha z odpovedjo upravičenca, če je ta izražena kot izrecna, jasna in nepogojna enostranska izjava volje (241. člen SPZ). Gola opustitev posesti oziroma neizvrševanje služnosti s strani upravičenca ne pomeni konkludentne odpovedi pravici in nima pravnoposlovnih učinkov odpovedi vknjiženi stvarni pravici. Za izbris služnosti iz zemljiške knjige je potrebno zemljiškoknjižno dovolilo, ki mora vsebovati overjen podpis tistega, čigar pravica preneha (23. člen SPZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je izpostavilo konstitutivni učinek vpisa oziroma izbrisa v zemljiški knjigi za prenehanje stvarne pravice na nepremičnini.
VSL Sodba II Cp 2142/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo izselitve iz stanovanja ne predstavlja pravno veljavne odpovedi vknjiženi osebni služnosti.
VSC Sodba Cp 15/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Enoletno neizvrševanje služnosti po presoji sodišča ne zadošča za ugotovitev prenehanja služnosti, ustanovljene za čas opravljanja specifične ljubiteljske dejavnosti.
VSL sodba I Cp 685/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je osebna služnost dosmrtnega užitka prenehala zaradi več kot 20-letnega neizvrševanja služnosti.
Sodba II Ips 280/99 — Vrhovno sodišče