prenehanje stanovanjske pravice
Sentenca
Stanovanjska pravica preneha z dejansko izselitvijo imetnika iz stanovanja, pri čemer za nastop prenehanja ni odločilna administrativna odjava stalnega prebivališča pri pristojnem organu, temveč dejansko opustitev uporabe stanovanja (19. člen ZSR). Pravno odločilno dejstvo je trenutek, ko imetnik stanovanjske pravice trajno zapusti stanovanje, saj s tem preneha pravni temelj za bivanje v njem, ne glede na kasnejše formalne postopke odjave.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavzelo stališče, da je za uveljavitev pravice do odkupa stanovanja odločilen obstoj stanovanjske pravice na dan uveljavitve SZ.
Sodba II Ips 193/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je stanovanjska pravica toženca prenehala s trenutkom, ko je tožnica na podlagi kupoprodajne pogodbe postala lastnica stanovanja.
Sklep II Ips 417/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je stanovanjska pravica prenehala zaradi dokazanega namena trajnega prenehanja uporabe stanovanja, kar je povzročilo nezakonitost nadaljnjega bivanja podnajemnika.
VSL sodba I Cp 2034/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je s sklenitvijo najemne pogodbe prenehala stanovanjska pravica prejšnjega imetnika, zato toženca, ki z lastnikom nista sklenila najemne pogodbe, stanovanje uporabljata brez pravnega naslova.
Sodba II Ips 398/98 — Vrhovno sodišče
-
Sklenitev najemne pogodbe je bila v konkretnem primeru šteta kot pretrganje roka neuporabe stanovanja in dokaz o obstoju stanovanjske pravice.
Sklep II Ips 761/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da sodišče prve stopnje ni presojalo upravičenosti odklonitve podpisa najemne pogodbe, kar je ključno za ugotovitev nezakonite uporabe stanovanja.
VSL sklep II Cp 1459/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejanska izselitev imetnika stanovanjske pravice v lastno hišo povzroči prenehanje stanovanjske pravice neodvisno od tega, ali je imetnik še vedno prijavljen na naslovu stanovanja.
Sodba II Ips 72/93 — Vrhovno sodišče
-
Tožbeni zahtevek zoper prvotno imetnico je bil zavrnjen, ker se je le-ta iz stanovanja izselila in v njem ni imela več svojih stvari.
Sodba II Ips 64/93 — Vrhovno sodišče