prenehanje stanovanjskega razmerja
Sentenca
Stanovanjsko razmerje preneha z izselitvijo imetnika stanovanjske pravice, zato je nadaljnje prebivanje oseb, ki so v stanovanju ostale po njegovi izselitvi brez ustrezne pravne podlage, nezakonito. Pravice podstanovalcev ali drugih uporabnikov so vezane na obstoj stanovanjske pravice imetnika, zato z izgubo te pravice ali izselitvijo imetnika preneha tudi pravna podlaga za bivanje vseh oseb, ki so v stanovanju bivale na podlagi razmerja z njim (58. in 176. člen ZSR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je štelo za utemeljeno zahtevo po izpraznitvi stanovanja, ker imetnik stanovanjske pravice stanovanja ni uporabljal daljše časovno obdobje.
VSL sodba I Cp 907/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za prenehanje stanovanjskega razmerja odločilna zloraba pravice, ko imetnik stanovanjske pravice stanovanje uporablja za pridobivanje premoženjske koristi namesto za lastne stanovanjske potrebe.
Sklep II Ips 60/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji veljavnosti sporazumov o zamenjavi stanovanj, sklenjenih pred uveljavitvijo novega stanovanjskega zakona, uporabiti določbe takrat veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR).
Sklep II Ips 615/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo prenehanje stanovanjskega razmerja po določbah ZSR, ker je do oddaje stanovanja v podnajem prišlo pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona (SZ).
Sodba II Ips 712/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dolgotrajno bivanje pri sorodnikih zaradi bolezni ni začasna odsotnost, temveč trajna opustitev uporabe stanovanja, kar vodi v prenehanje stanovanjske pravice.
Sodba II Ips 374/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da podstanovalsko razmerje ne more obstajati neodvisno od stanovanjske pravice imetnika, ki se je izselil iz stanovanja.
Sodba II Ips 322/94 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo stanovanjsko razmerje prenehalo zaradi hkratne ugotovitve, da je bilo stanovanje v celoti oddano podnajemniku in da je družina imela v lasti drugo stanovanje, v katerem je trajno zadovoljevala stanovanjske potrebe.
Sodba II Ips 155/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da trisobno stanovanje v izmeri 90 m2 za štiričlansko družino predstavlja primerno stanovanje, zato gradnja hiše v izmeri 149,84 m2 ni bila nujna za reševanje stanovanjske stiske.
Sodba II Ips 752/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je toženka prenehala uporabljati stanovanje za obdobje več kot šest mesecev zaradi preselitve k partnerju, kar je narekovalo prenehanje stanovanjskega razmerja.
Sodba II Ips 595/92 — Vrhovno sodišče