prenehanje stanovanjskega razmerja zaradi neuporabe
Sentenca
Stanovanjsko razmerje imetniku stanovanjske pravice preneha, če stanovanja več kot šest mesecev ne uporablja niti sam niti ga za zadovoljevanje stanovanjskih potreb ne uporablja nihče drug. Za zakonito ugotovitev prenehanja razmerja morata biti kumulativno izpolnjena pogoja dolgotrajne neuporabe in dejanske opustitve zadovoljevanja stanovanjskih potreb v predmetnem stanovanju (58. člen ZSR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je stanovanjsko razmerje prenehalo, ker se je toženec z družino preselil v tujino, kjer so si uredili zaposlitev in šolanje, s čimer so prenehali zadovoljevati svoje stanovanjske potrebe v spornem stanovanju.
Sodba II Ips 260/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se razlog za prenehanje stanovanjskega razmerja zaradi neuporabe stanovanja (58. člen ZSR) ne sme enačiti ali povezovati z odpovednimi razlogi iz 60. člena ZSR.
Sodba II Ips 868/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila odklonitev sklenitve prodajne pogodbe v postopku privatizacije utemeljena, ker je bilo ugotovljeno, da stanovanjsko razmerje zaradi neuporabe ni več obstajalo.
Sodba II Ips 784/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila trajna opustitev rabe stanovanja podlaga za prenehanje stanovanjskega razmerja, kar je hkrati utemeljilo zavrnitev zahteve za odkup stanovanja po določbah SZ.
Sodba II Ips 868/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je toženka stanovanje neprekinjeno neuporabljala več kot šest mesecev, kar je zadostovalo za utemeljenost tožbenega zahtevka za izpraznitev.
Sodba II Ips 760/93 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je stanovanjsko razmerje prenehalo, ker sta se toženi stranki iz stanovanja izselili in ga več kot šest mesecev nista dejansko uporabljali.
Sodba in sklep II Ips 499/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da bivanje v stanovanju zgolj od 7 do 15 dni na mesec ne predstavlja rednega zadovoljevanja stanovanjskih potreb, kar vodi v prenehanje stanovanjskega razmerja.
Sodba II Ips 73/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali občasna odsotnost zaradi nege bolne osebe (v trajanju 1-3 mesecev) pomeni prenehanje stanovanjske pravice po določbah ZSR.
Sodba II Ips 6/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji neuporabe stanovanja treba upoštevati tudi okoliščine, kot so nujna adaptacija in opremljanje stanovanja, ki kažejo na ohranitev interesa za bivanje.
Sklep II Ips 628/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da občasno prihajanje v stanovanje, tudi med tednom, ne zadostuje za izpolnitev pogoja uporabe stanovanja za zadovoljevanje stanovanjskih potreb.
Sodba II Ips 623/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj občasni obiski stanovanja zaradi vzdrževalnih del ne pomenijo izpolnjevanja stanovanjskih potreb, tudi če je bila odsotnost motivirana z zdravstvenimi razlogi.
Sodba II Ips 550/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da obveznost izselitve velja tudi za stanovalce, ki so v stanovanju ostali po prenehanju pravice imetnika, in da se ti ne morejo uspešno sklicevati na nezakonitost bivanja za izogib izselitveni obveznosti.
Sodba II Ips 515/92 — Vrhovno sodišče