prenehanje zavarovalne pogodbe zaradi neplačila premije
Sentenca
Zavarovalna pogodba preneha veljati po samem zakonu, če zavarovalna premija ni plačana v roku enega leta od njene zapadlosti. Ta zakonska posledica prenehanja obligacijskega razmerja nastopi avtomatično in ni pogojena s predhodnim pisnim obvestilom zavarovalnice o zapadlosti premije ali pozivom k plačilu. Namen te ureditve je zagotoviti jasnost zavarovalnega kritja in preprečiti neomejeno trajanje obveznosti zavarovalnice v primeru dolgotrajne neizpolnitve plačilne obveznosti zavarovalca (937. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ugotovilo, da je zavarovalnica pravilno odstopila od pogodbe po poteku 30-dnevnega roka iz opomina.
VSRS Sklep II DoR 341/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je prenehanje pogodbe nastopilo zaradi več kot enoletne zamude s plačilom premije, ne glede na to, ali je zavarovalnica dokazala pošiljanje poziva k plačilu.
VSRS Sodba II Ips 24/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da toženka dolguje plačilo premij za obdobje enega leta od zapadlosti prve neplačane premije, saj ni dokazala, da bi zavarovalno razmerje prenehalo pred potekom tega zakonskega roka.
VSL sodba I Cp 1276/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dopis zavarovalnice, v katerem le zavrača zahtevek za plačilo zavarovalnine, ne nadomešča zakonsko predpisanega obvestila o zapadlosti premije, ki bi imelo za posledico prenehanje zavarovalne pogodbe.
VSK sodba I Cpg 63/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da dopis zavarovalnice, ki zgolj ponovno poziva k plačilu računa, ne predstavlja pravno veljavnega obvestila o zapadlosti, ki bi povzročilo prenehanje zavarovalne pogodbe.
VSL sodba I Cpg 1365/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo točnega datuma zapadlosti neplačanih premij, kar je ključno za presojo, ali je pogodba prenehala veljati po samem zakonu.
VSL sodba in sklep I Cpg 462/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je bila pošiljka vročena, ker se je nahajala v tožnikovem poštnem predalčniku, kar pomeni, da je prišla v njegovo kontrolno območje.
VSC sodba Cp 1575/2002 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razjasnilo, da se pravilo o prenehanju zavarovalne pogodbe po enem letu neplačevanja premije ne uporablja za kratkoročna nezgodna zavarovanja.
VSL sodba I Cpg 1571/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo vpliv napačnega naslova zavarovanca na veljavnost zavarovalne pogodbe in dolžnost skrbnega ravnanja obeh pogodbenih strank pri izpolnjevanju obveznosti obveščanja.
VSL sodba II Cp 753/2000 — Višje sodišče v Ljubljani