prenovitev (novacija)
Sentenca
Prenovitev (novacija) je obligacijskopravni institut, s katerim obstoječa obveznost preneha, ker se upnik in dolžnik sporazumeta, da jo nadomestita z novo obveznostjo, ki ima drugačen predmet ali pravno podlago (323. člen OZ). Za njeno veljavnost morajo biti poleg splošnih predpostavk za sklenitev pogodb izpolnjeni še trije posebni pogoji: obstoj prvotne obveznosti, ki je predmet novacije, izrecno izražena pogodbena volja strank za prenovitev ter sprememba glavnega predmeta ali pravne podlage obveznosti.
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru je bil dogovor o novi obveznosti veljaven od trenutka podpisa, ne glede na to, da do dejanskega priklopa storitev na novi lokaciji ni prišlo.
UPRS Sodba I U 1614/2021-28 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti v notarskem zapisu ne pomeni prenovitve dolga.
VSL Sklep I Ip 1959/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da brez konkretiziranih trditev strank o namenu prenovitve ni mogoče ugotavljati njihove pogodbene volje v zvezi z zastavo hranilnih vlog.
VSL Sodba I Cpg 1409/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 324. člen -
Sodišče je pojasnilo, da dogovor o spremenjenem načinu izpolnitve terjatve ne predstavlja novacije, temveč zgolj spremembo stranskih določil obstoječe obveznosti.
VSK sodba Cpg 81/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Spremembe ali dopolnitve glede modalitet izpolnitve obveznosti, kot so rok, kraj ali način izpolnitve (vključno z dogovorom o pobotu), ne pomenijo prenovitve, temveč zgolj spremembo obstoječe obveznosti.
VSRS sodba II Ips 23/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj formalne pomanjkljivosti listine ne zadoščajo za ugotovitev novacije, če med strankama ni bila podana dejanska pogodbena volja za prenehanje stare in nastanek nove obveznosti.
VSRS sodba II Ips 111/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v obravnavanem primeru presodilo, da prenovitev ni mogoča, če je bila obveznost iz prejšnje pogodbe že v celoti izpolnjena, saj v takšnem primeru ne obstaja več obveznost, ki bi jo bilo mogoče prenoviti.
Sodba II Ips 10/2007 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru sta stranki s prenovitvijo terjatev iz prodajne pogodbe nadomestili s terjatvijo iz posojilne pogodbe, kar je vplivalo na pravno naravo tožbenega zahtevka.
Sklep III Ips 82/2002 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da darilna pogodba, ki naj bi nadomestila prejšnjo posojilno pogodbo, ni bila izvedena v skladu s predpisi (manjkajoča overitev, neplačan davek), zato ni mogla učinkovati kot veljavna novacija.
VSK sodba I Cp 180/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je bila volja strank, da se posojilna pogodba transformira v delno plačilo kupnine, kar je štelo za novacijo.
VSK sodba Cp 384/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da dogovor o zmanjšanju terjatve in podaljšanju roka plačila v okviru stečajnega postopka ne pomeni novacije, temveč zgolj spremembo obstoječe kreditne pogodbe.
Sodba III Ips 145/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prijava terjatve iz osnovne pogodbe v postopku prisilne poravnave zoper drugega dolžnika ne pomeni odstopa od prenovitvene pogodbe s prvim dolžnikom, saj se dejanja upnika v razmerju do tretjih ne tičejo vsebine novacijske pogodbe.
VSK sodba Cpg 287/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo učinke dogovora o zgraditvi čebeljnjaka kot nadomestne izpolnitve oziroma novacije prvotne obveznosti plačila najemnine.
VSC sodba Cp 818/95 — Višje sodišče v Celju
-
V primeru razveze pogodbe, ki je vsebovala prenovitev, se pravno stanje glede obveznosti vrne v stanje pred sklenitvijo novacijske pogodbe.
VSL sklep Cpg 744/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izročitev menice tretje osebe (v konkretnem primeru plačilno nesposobne družbe) brez izrecnega dogovora strank ne pomeni prenehanja prvotne obveznosti s plačilom.
VSL sklep Cpg 974/93 — Višje sodišče v Ljubljani