preostala delovna zmožnost
Sentenca
Preostala delovna zmožnost je podana, če zavarovanec kljub spremembam v zdravstvenem stanju še vedno lahko opravlja določeno delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi usposobljenosti, ali če lahko opravlja določeno delo vsaj polovico polnega delovnega časa (61. člen ZPIZ-1). Obstoj preostale delovne zmožnosti izključuje razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, saj pomeni, da zavarovanec še ni popolnoma izgubil zmožnosti za organizirano pridobitno delo.
Iz posameznih sodb
-
V tej sodbi je sodišče poudarilo, da izvedenec pri ocenjevanju preostale delovne zmožnosti ne potrebuje navedbe konkretnih delovnih mest pri konkretnem delodajalcu.
VDSS Sodba Psp 4/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri tožniku, ki je večino kariere opravljal fizična dela, pri presoji preostale delovne zmožnosti upoštevati širšo podlago kot le njegovo zadnje delovno mesto čistilca.
VDSS Sodba Psp 219/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 63. člen -
V konkretnem primeru so bile omejitve opredeljene kot zmožnost za psihofizično lahko, pretežno sedeče delo z omejitvami glede prisilne drže hrbtenice in ročnega premeščanja bremen.
VDSS Sodba Psp 183/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo razmejitev nalog med izvedenskim organom, ki presoja medicinske omejitve, in Zavodom za zaposlovanje, ki izvaja poklicno rehabilitacijo in iskanje zaposlitve.
VDSS Sodba Psp 68/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 5. člen -
V tej zadevi je bilo ugotovljeno, da tožnica zaradi zdravstvenega stanja ni bila popolnoma zmožna za delo, temveč le za delo v skrajšanem delovnem času, kar je treba upoštevati pri presoji začasne nezmožnosti za delo.
VDSS Sodba Psp 25/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 243. člen -
Sodišče je ugotovilo preostalo delovno zmožnost pri tožniku, ki zaradi zdravstvenih omejitev (prepoved dela na višini, z nevarnimi stroji) ni več zmožen opravljati svojega prejšnjega dela.
VDSS Sodba Psp 334/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da če delovno mesto zahteva stvarne razbremenitve (npr. prepoved dvigovanja bremen, izogibanje vsiljenemu tempu), to ne more biti isto delovno mesto, na katerem je bila ocenjevana invalidnost, temveč mora biti sistemizirano kot novo.
VDSS Sodba Psp 591/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da tožnik ohranja preostalo delovno zmožnost za delo s krajšim delovnim časom (4 ure dnevno) z določenimi zdravstvenimi omejitvami.
VDSS sodba Psp 420/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče mora pri razvrščanju v II. kategorijo invalidnosti natančno razčistiti preostalo delovno zmožnost in potrebo po poklicni rehabilitaciji, saj sta ta elementa odločilna za pravico do invalidske pokojnine.
VDSS sklep Psp 161/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da tožnik kljub zdravstvenim omejitvam ohranja zmožnost za delo s polnim delovnim časom v svojem poklicu, zato ni izpolnjen pogoj za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
VDSS sodba Psp 593/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik zaradi epilepsije ni upravičen do I. kategorije invalidnosti, saj je še zmožen opravljati delo s polnim delovnim časom v okviru preostale delovne zmožnosti.
VDSS sodba Psp 396/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 5. člen ZPIZ-1 · 60. člen ZPIZ-1 · 60. člen, odstavek 2 ZPIZ-1 · 60. člen, odstavek 2, alinea 1 ZPIZ-1 · 60. člen, odstavek 2, alinea 2 ZPIZ-1 · 61. člen ZPIZ-1 · 61. člen, odstavek 1 ZPIZ-1 · 61. člen, odstavek 1, alinea 1 ZPIZ-1 · 67. člen ZPIZ-1 · 67. člen, odstavek 1 ZPIZ-1 · 67. člen, odstavek 1, alinea 1 ZPIZ-2 · 390. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do I. kategorije invalidnosti, ker pri njem ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in je še naprej podana preostala delovna zmožnost.
VSRS sodba VIII Ips 196/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri oceni invalidnosti celostno ovrednotiti vso medicinsko dokumentacijo in v primeru nasprotujočih si mnenj izvedencev angažirati sodnega izvedenca.
VDSS sklep Psp 33/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica kljub izgubi sluha ohranja preostalo delovno zmožnost za določena dela v svojem poklicu, ker njena izobrazba omogoča opravljanje nalog, ki ne zahtevajo nenehne slušno-govorne komunikacije.
VDSS sodba Psp 382/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila preostala delovna zmožnost ugotovljena na podlagi zmožnosti za opravljanje fizično lažjega dela z omejitvijo bremen do 10 kg v pretežno sedečem položaju.
VDSS sodba Psp 217/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi obsega delovnega časa in omejitev upoštevalo vpliv kroničnih bolečin in psiholoških dejavnikov na delovno zmožnost tožnika pri delu s strankami.
VDSS sodba Psp 385/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da tožnik zaradi ohranitve preostale delovne zmožnosti ne izpolnjuje pogojev za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
VDSS sodba Psp 238/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti ocena preostale delovne zmožnosti vselej povezana z dejanskimi zahtevami konkretnega delovnega mesta, pri čemer so konkretne omejitve (npr. dvigovanje bremen) le del širše presoje sposobnosti za delo.
VDSS sklep Psp 104/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče mora pri presoji preostale delovne zmožnosti za delovno mesto vratarja-receptorja razmejiti med različnimi lokacijami opravljanja dela, če se njihova zahtevnost zaradi zdravstvenih omejitev tožnika bistveno razlikuje.
VDS Sodba Psp 250/95 — Višje delovno in socialno sodišče