prepoved nasprotnega ravnanja
Sentenca
Načelo prepovedi nasprotnega ravnanja (venire contra factum proprium) preprečuje stranki, da bi v pravnem razmerju uveljavljala stališča, ki so v očitnem nasprotju z njenimi predhodnimi ravnanji, na katera se je druga stranka utemeljeno zanesla. Ravnanje, ki je v nasprotju s preteklimi dejanji, se šteje za nedopustno, če bi s tem stranka neupravičeno izigrala pričakovanja nasprotne stranke.
Iz posameznih sodb
-
Tožena stranka ni mogla uveljavljati navideznosti pogodbe, ker je bila takšna trditev v nasprotju z njenim predhodnim ravnanjem, s katerim je potrjevala veljavnost obveznosti.
VSL Sodba I Cpg 225/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni mogla zanikati pomena strukture cene, ki jo je sama predložila pred sklenitvijo pogodbe, saj se je tožena stranka na podatek o predvidenem dobičku na enoto upravičeno zanesla.
Sodba III Ips 66/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZOR · 629. člen