prepoved ne ultra alterum tantum
Sentenca
Načelo ne ultra alterum tantum določa, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže višino glavnice. Ta omejitev varuje dolžnika pred nesorazmernim naraščanjem obveznosti iz naslova zamudnih obresti in predstavlja kogentno pravilo obligacijskega prava (376. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da je bila omejitev teka obresti že pravilno upoštevana v izdanem sklepu o izvršbi.
VSL Sklep I Ip 1189/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru uporabilo pravilo o prenehanju teka obresti ob dosegu višine glavnice za presojo upravičenosti zahtevka za plačilo zamudnih obresti.
VSL sodba II Cp 2286/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo časovno veljavnost pravila o prenehanju teka obresti za razmerja, nastala pred uveljavitvijo OZ.
Sodba II Ips 279/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi priznalo zakonske zamudne obresti od glavnice za obdobje do 31. 12. 2001, ker so obresti dosegle višino glavnice pred uveljavitvijo novega obligacijskega zakonika.
Sodba II Ips 24/2010 — Vrhovno sodišče