prepoved opravljanja dela
Sentenca
Prepoved opravljanja dela v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začasen ukrep delodajalca, katerega trajanje je strogo omejeno na čas trajanja postopka odpovedi. Ukrep mora biti utemeljen z razlogi, ki omogočajo izredno odpoved, delavcu pa mora biti zagotovljeno sodno varstvo zoper takšno odločitev, ob upoštevanju predhodnega postopka uveljavljanja pravic pri delodajalcu.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je odločitev o prepovedi opravljanja dela v celoti v domeni delodajalca, če je le-ta izpolnil zakonski pogoj uvedbe postopka izredne odpovedi.
VDSS Sodba Pdp 532/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila prepoved opravljanja dela izrečena 15. 3. 2018, postopek izredne odpovedi pa je bil uveden šele 22. 3. 2018, zato je bil ukrep nezakonit.
VDSS Sodba in sklep Pdp 39/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je sklep o prepovedi opravljanja dela zakonit, če so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka izredne odpovedi, ne glede na končni izid spora o zakonitosti same odpovedi.
VDSS Sodba in sklep Pdp 152/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da status samostojnega podjetnika in status delavca v delovnem razmerju nista pojmovno izključujoča, zato se prepoved opravljanja dela lahko izreče tudi, če delavec delo opravlja kot s. p., če so dejansko podani elementi delovnega razmerja.
UPRS Sodba I U 68/2017-14 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo zakonitost prepovedi opravljanja dela v kontekstu izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
VDS sodba Pdp 416/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Delodajalec je nezakonito prepovedal delo zgolj na podlagi subjektivne ocene, da ni smiselno, da delavec prihaja na delo, namesto da bi izkazal znake kaznivega dejanja.
VDS sodba Pdp 1612/2004 — Višje delovno in socialno sodišče