prepoved povratnega učinka predpisov
Sentenca
Ustavna prepoved povratnega učinka pravnih aktov (155. člen URS) varuje posameznikov pravni položaj pred tem, da bi mu država za nazaj določila obveznost plačila javne dajatve, ki je pred uveljavitvijo predpisa ni bil dolžan plačati in je ni mogel pričakovati. Prepoved ne ščiti pričakovanj, da bi posameznik lahko trajno užival določeno pravico brez plačila, če je bila obveznost plačila za rabo naravnega vira predvidljiva in skladna z načelom pravne države.
Iz posameznih sodb
-
Tožnik ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo posebna raba vode ostala brezplačna, saj pomanjkljiva zakonska ureditev ne ustvarja legitimnega pričakovanja o izvzetosti iz obveznosti plačila javnih dajatev.
VSRS Sklep X Ips 9/2019 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: URS · 155. člen ZDavP-2 · 125. člen ZDavP-2 · 125. člen, odstavek 1 ZDavP-2 · 126. člen ZDavP-2 · 126. člen, odstavek 6 ZV-1 · 199.b člen ZV-1 · 199.b člen, odstavek 5 ZV-1 · 199.b člen, odstavek 6 ZV-1 · 199.b člen, odstavek 6, alinea 3 ZV-1 · 199.e člen ZV-1 · 199.e člen, odstavek 1 ZV-1 · 199.e člen, odstavek 2 ZV-1 · 199.e člen, odstavek 5 -
V obravnavani zadevi je Ustavno sodišče presodilo, da Zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog (ZPONDV) ne krši ustavne prepovedi retroaktivnosti, saj začasna omejitev pravic varčevalcev ni predstavljala nedopustnega posega v pridobljene pravice.