prepoved sodniške samovolje
Sentenca
Prepoved sodniške samovolje, ki izhaja iz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), sodišču nalaga dolžnost, da svojo odločitev utemelji na veljavnem pravu in logično sledljivi argumentaciji. Sodišče ne sme arbitrarno zavrniti uporabe tedaj veljavnih procesnih pravil v korist kasnejših zakonskih standardov, če bi takšna presoja pomenila nespoštovanje pravne varnosti in legitimnih pričakovanj v času sojenja. Kršitev te prepovedi je podana, kadar sodišče s svojo interpretacijo dejansko razveljavi pravno veljavnost zgodovinskih odločb brez utemeljene pravne podlage.
Iz posameznih sodb
-
Vrhovno sodišče je kršilo prepoved sodniške samovolje, ker je pri presoji sodbe vojaškega sodišča iz leta 1946 nepravilno uporabilo kasnejša procesna pravila namesto tedaj veljavne Uredbe o vojaških sodiščih.
-
Vrhovno sodišče je ravnalo razumno, ko je na podlagi ugotovitev Agencije za varstvo konkurence sklepalo, da je bilo elektronsko sporočilo shranjeno na lokalnem računalniku.
Pravna podlaga: ZUstS · 59. člen, odstavek 1