prepovedana imisija
Sentenca
Prepovedana imisija je dejanje ali vzrok, ki izvira iz tuje nepremičnine in otežuje uporabo lastnikove nepremičnine čez mero, ki je glede na naravo, namen nepremičnine in krajevne razmere običajna, oziroma povzroča znatnejšo škodo (75. člen SPZ). Lastnik nepremičnine je dolžan opuščati takšna dejanja in odpravljati njihove vzroke. Brez posebnega pravnega naslova je kakršnokoli motenje s posebnimi napravami izrecno prepovedano.
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
- Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS-1)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o cestah (ZCes-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
Iz posameznih sodb
-
Odvzem svetlobe sosednji nepremičnini je bil v konkretnem primeru ocenjen kot čezmerna imisija, ki otežuje uporabo nepremičnine tožnikov.
VSL Sodba II Cp 1069/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji nedovoljenih imisij (gradnja garaže, odvajanje vode, klimatska naprava) upoštevati kumulativni učinek vseh motečih dejavnikov, ki izvirajo iz istega vira.
VSRS Sodba II Ips 42/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo odgovornost za škodo, nastalo zaradi dolgotrajnega izlivanja meteorne vode iz neustrezno urejene infrastrukture na sosednjo nepremičnino.
VSRS Sklep II Ips 21/2024 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot čezmerno imisijo opredelilo poseg v zasebnost zaradi neobičajne uporabe pohodne strehe, ki je otežila uporabo sosednje nepremičnine.
VSL Sodba I Cp 1912/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Uporaba pirotehničnega sredstva s strani gosta na zabavi ne pomeni imisije, ki bi izvirala iz nepremičnine v smislu 75. člena SPZ.
VSL Sodba I Cp 1457/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da kratkotrajne vonjave na hodniku, ki se hitro razpršijo, ne presegajo dopustne meje, če bi odpoved najemne pogodbe za socialno ogroženo osebo pomenila nesorazmeren poseg v njeno pravico do doma.
VSL Sodba I Cp 1083/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vsakodnevno zaganjanje in vzdrževanje težkih tovornjakov v neposredni bližini stanovanjskih prostorov v strnjenem naselju presega krajevno običajno mero in predstavlja nedopustno vznemirjanje lastninske pravice.
VSL Sodba I Cp 1711/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali rekonstrukcija ceste in asfaltiranje poti predstavljata nedovoljeno imisijo v razmerju do sosednjih nepremičnin.
VSL Sodba II Cp 956/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožniki niso predložili primernega dokaza (npr. strokovnega mnenja z rezultati meritev) o prekoračenih vrednostih hrupa, zato niso izkazali verjetnosti obstoja terjatve.
VSL Sklep I Cp 895/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je odtekanje vode z ene nepremičnine na drugo direktna imisija, za katero lastnik nepremičnine odgovarja, ne glede na to, kdo je dejansko izvajal dela na komunalni napravi.
VSL Sodba II Cp 137/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dokaz z izvedencem, ker tožnik ni izkazal temeljnega dejstva, da hrup sploh obstaja oziroma da izvira iz stanovanja tožencev.
VSRS Sodba II Ips 169/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da bližina prizidka predstavlja obliko idealne imisije, pri čemer je treba škodljive vplive (kot je npr. odvzem zasebnosti) vrednotiti kot skupek ravnanj.
VSM Sodba I Cp 1073/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo imisije v obliki hrupa, odvzema svetlobe, omejitve razgleda ter vpliva dovozne poti in parkirišča na uporabo nepremičnine.
VSL Sodba I Cp 1910/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da preseganje kritičnih vrednosti hrupa za 1,5 % do 3,4 % ne dosega stopnje resne kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, ob tehtanju koristi bivanja v mestu.
VSM Sodba in sklep I Cp 748/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 133. člen OZ · 133. člen, odstavek 3 SPZ · 75. člen URS · 14. člen URS · 22. člen URS · 72. člen URS · 72. člen, odstavek 1 URS · 72. člen, odstavek 2 URS · 72. člen, odstavek 3 ZVO-1 · 11. člen ZVO-1 · 11. člen, odstavek 1 ZVO-1 · 11. člen, odstavek 2 ZVO-1 · 11. člen, odstavek 5 ZVO-1 · 110.a člen ZVO-1 · 110.a člen, odstavek 6 ZVO-1 · 110.b člen ZVO-1 · 3. člen -
V konkretnem primeru je bila kot nedopustna imisija presojena lesena ograja, ki je sosedu odvzela svetlobo, toploto in razgled, pri čemer je bila ocenjena kot krajevno neobičajna.
VSRS Sklep II DoR 335/2018 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je asfaltiranje ceste edini vir ali edini način sanacije prekomernih imisij odtekanja vode.
VSL Sklep II Cp 51/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je onesnaženje nepremičnine z usmrajenim kurjim perjem s strani soseda opredeljeno kot nedovoljena imisija.
VSL Sodba I Cp 1467/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti tožbeni zahtevek v primeru imisij (npr. čebelnjak) oblikovan tako, da motilcu omogoča izbiro načina sanacije, razen če je edina mogoča rešitev odstranitev vira motenj.
VSL Sklep II Cp 1112/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da kmetijska dejavnost v podeželskem okolju predstavlja krajevno običajno rabo, zato tožnik ni uspel dokazati prekomernosti hrupa, smradu ali vizualnega skaženja okolice.
VSL Sodba I Cp 2045/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vlaženje zidu zaradi obstoječega prostorskega stanja in pomanjkljivega vzdrževanja tožnikove stavbe ne predstavlja prepovedane imisije sosedov.
VSL Sodba II Cp 1852/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da postavitev ograje, ki onemogoča odpiranje oken in hojo okoli stanovanjske hiše, presega krajevno običajne meje in predstavlja prepovedano imisijo.
VSL Sodba I Cp 1912/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za opustitev vseh dejanj, ki ovirajo uporabo vhoda in svetlobe, je bil zavrnjen, ker ni upošteval pogoja preseganja krajevno običajne mere ali povzročanja znatnejše škode.
VSC Sodba Cp 260/2017 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 133. člen SPZ · 16. člen SPZ · 16. člen, odstavek 1 SPZ · 16. člen, odstavek 2 SPZ · 212. člen SPZ · 75. člen SPZ · 99. člen ZPP · 185. člen ZPP · 185. člen, odstavek 1 ZPP · 212. člen ZPP · 214. člen ZPP · 286. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 7. člen -
Presoja krajevne običajnosti imisij zahteva individualno obravnavo glede na konkretno lokacijo in razporeditev nepremičnin v prostoru.
VSL sodba in sklep I Cp 828/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti obratovalcu praviloma prepuščeno, kako bo imisije saniral, razen če je prekomerne imisije po naravi stvari mogoče preprečiti le na en določen način.
VSL sklep I Cp 840/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 73. člen SPZ · 75. člen SPZ · 75. člen, odstavek 1 ZPP · 214. člen ZPP · 214. člen, odstavek 1 ZPP · 229. člen ZPP · 229. člen, odstavek 1 ZPP · 241. člen ZPP · 241. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 356. člen -
Tožbeni zahtevek se je nanašal na opustitev vznemirjanja zaradi odtekanja meteornih voda iz zadrževalnega bazena v zemljo.
VSL sodba in sklep I Cp 293/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot nedovoljeno imisijo opredelilo zasteklitev terase, ki je zmanjšala dotok naravne svetlobe v sosednjo hišo za najmanj 15 %.
VSRS sodba II Ips 116/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da lahko varstvo pred imisijami zahteva tako opustitveno ravnanje (pasivnost) kot tudi aktivno ravnanje lastnika (npr. ureditev sistema odvodnjavanja).
VSL sodba I Cp 2588/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je zatrjevala prekomerne imisije (odvzem svetlobe, razgleda, miru) zaradi izgradnje sosednjega objekta, kar je vplivalo na manjvrednost njene nepremičnine.
VSRS sodba II Ips 194/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo odškodninsko odgovornost etažnega lastnika za škodo, povzročeno sosedom zaradi izliva vode iz vodovodne napeljave v njegovem delu nepremičnine.
VSL sodba I Cpg 792/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji imisij pomemben voljni element pridobitelja nepremičnine, saj se mora lastnik prilagoditi obstoječemu stanju, če je bila nepremičnina pridobljena v času, ko je moteča gradnja že obstajala.
VSRS sklep II DoR 300/2014 — Vrhovno sodišče
-
Upravne določitve mejnih vrednosti hrupa (npr. v prostorskih aktih ali uredbah) niso odločilne za ugotavljanje civilnopravne prepovedane imisije, saj mora sodišče presojati konkretne okoliščine narave, namena in krajevne običajnosti uporabe nepremičnine.
VSL sklep I Cp 573/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pomanjkanje normativov za neprijetne vonjave ne pomeni, da te ne morejo doseči praga prepovedanih imisij, pri čemer je treba upoštevati naravo in namen nepremičnine.
VSM sodba in sklep I cp 6/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožeča stranka nosi dokazno breme za dokazovanje prekomernosti vplivov (hrup, prah, smrad, vibracije), pri čemer je zaradi merljivosti teh vplivov nujna uporaba strokovnega znanja sodnega izvedenca.
VSL sklep in sodba I Cp 2440/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zasteklitev terase, ki zmanjšuje dotok svetlobe, zapira dostop do stene sosednje nepremičnine in vključuje pritrjevanje konstrukcije na tujo fasado, presega krajevno običajno mero.
VSK sodba Cp 1/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da odstranitev lovilca olj in regionalne ceste zaradi njunega splošnega pomena ni mogoča, zato je tožbeni zahtevek na odstranitev zavrnilo.
VSL sodba II Cp 71/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožeča stranka pri vtoževanju odškodnine zaradi imisij izpolniti trditveno breme glede protipravnosti ravnanja, ki presega običajno mero.
Sodba III Ips 12/2011 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 133. člen OZ · 133. člen, odstavek 3 SPZ · 75. člen SPZ · 75. člen, odstavek 1 SPZ · 99. člen SPZ · 99. člen, odstavek 2 ZPP · 285. člen ZPP · 286.b člen ZPP · 287. člen ZPP · 287. člen, odstavek 2 ZPP · 347. člen ZPP · 350. člen ZPP · 367. člen ZPP · 367. člen, odstavek 1 -
Sodišče je v konkretnem primeru zmotno naložilo toženi stranki specifične gradbene ukrepe (vgradnja jaškov in robnikov), namesto da bi naložilo opustitev vznemirjanja.
VSL sklep II Cp 1634/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da toženci niso pasivno legitimirani za zahtevek zaradi imisij, ker škodljiv vpliv (meteorne vode) prihaja prek javnega kanalizacijskega omrežja, ki ni v njihovi lasti ali upravljanju.
VSL sodba in sklep II Cp 933/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji imisij v gostinski dejavnosti poudarilo pomen krajevnih razmer in običajne mere uporabe nepremičnine v večstanovanjski hiši.
Sodba II Ips 180/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obstoj neprimerne gradnje na sosednji nepremičnini ne zadošča za odškodninsko odgovornost, če ni dokazan presežek krajevno običajne mere vplivanja.
VSL sodba in sklep II Cp 2600/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje imisij dima in smradu iz dimnika ter vpliv okna na nepremičnino v kontekstu kršitve lastninske pravice.
VSL sodba I Cp 1395/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da minimalna prekoračitev mejnih vrednosti hrupa ne utemeljuje odškodnine, če ni izkazano zadostno trajanje te nevšečnosti.
VSM sodba I Cp 895/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Lastnik sosednje nepremičnine ne more zahtevati popolne odsotnosti emisij zgolj na podlagi lastništva, temveč mora izkazati prekoračitev dovoljenih mejnih vrednosti.
sodba in sklep U 441/2008 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče nepravilno urejeno odvajanje drenažnih voda in novih izvirov opredelilo kot direktno imisijo, ki je vselej prepovedana.
VSK sodba Cp 894/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji vpliva na svetlost in zračnost sosednje nepremičnine treba upoštevati, ali gre za stanovanjsko poslopje ali poslovni prostor, saj je tolerančni prag za imisije pri poslovni dejavnosti višji.
VSL sodba II Cp 2871/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da odboj sončne svetlobe od steklenih površin ne presega krajevno običajne meje, saj je odboj manjši od odboja sončne energije od običajnih svetlih fasadnih ometov v naselju.
VSM sodba I Cp 933/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče za nedopustno vznemirjanje štelo postavitev vozila večjih dimenzij tik ob mejo, ki je tožeči stranki prekomerno odvzelo svetlobo, čeprav je imela tožena stranka na voljo druge možnosti parkiranja.
VSL sodba in sklep III Cp 1251/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri presoji vpliva gradnje na sosednjo nepremičnino nespoštovanje javnopravnih predpisov samo po sebi ni odločilno, temveč je ključna presoja krajevno običajne mere.
VSL sklep II Cp 4251/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel dokazati, da bi toženčevo odvodnjavanje meteornih in fekalnih voda ter višina električne napeljave presegala krajevno običajno mero ali neposredno posegala v njegovo lastninsko pravico.
VSK sodba I Cp 1116/2006 — Višje sodišče v Kopru