prerekanje terjatev v stečajnem postopku
Sentenca
Prerekanje terjatev je procesno dejanje upnikov ali stečajnega upravitelja, s katerim se izpodbija obstoj ali višina prijavljene terjatve na naroku za preizkus terjatev. Za veljavnost prerekanja mora biti izjava dovolj določna, da omogoča sodno obravnavanje, kar pomeni, da mora biti predmet prerekanja jasno opredeljen (npr. z navedbo konkretnega zneska ali razlike v vrednosti). Upniki imajo pravico prerekati terjatve na vsakem naroku za preizkus, če terjatev na predhodnih narokih ni bila priznana oziroma ugotovljena.
Iz posameznih sodb
-
Dolžnik je bil s svojimi navedbami o neobstoju terjatve prepozen, ker je v fazi preizkusa terjatev opustil možnost prerekanja, o terjatvah pa je bilo že pravnomočno odločeno.
VSL sklep Cst 454/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik, ki je terjatev prijavil prepozno, nima procesne legitimacije za vložitev ugovora zoper terjatve drugih upnikov, ki so bile že preizkušene in vključene v osnovni seznam.
VSL sklep Cst 74/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru upnik v prijavi terjatve ni uveljavljal izvršilnega naslova, zato ga je sodišče pravilno napotilo na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve po prvem odstavku 144. člena ZPPSL.
VSK sklep I Cpg 339/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da je prerekanje terjatve določno, če je izraženo kot razlika med določeno vsoto v domači valuti in protivrednostjo v tuji valuti po tečaju na določen dan.
VSL sklep Cpg 560/93 — Višje sodišče v Ljubljani