presežni delavec
Sentenca
Pri ugotavljanju presežnih delavcev lahko delodajalec kot merilo za ocenjevanje delovne uspešnosti uporabi podatke o učinkovitosti, ki so bili predhodno uporabljeni za obračun plač, tudi če nima sprejetega posebnega internega akta o ocenjevanju uspešnosti. Pogoj za zakonitost takšnega merila je, da je delodajalec merilo uporabil enakopravno za vse delavce in da so bili delavci z ocenami seznanjeni v okviru rednega mesečnega izplačevanja plač.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora delodajalec tudi pri odpovedi manjšemu številu delavcev spoštovati kriterije iz kolektivne pogodbe, če se ti nanašajo na primerljiva delovna mesta.
Sodba VIII Ips 261/2010, enako tudi VIII Ips 247/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da delodajalec za ugotavljanje presežnih delavcev ni dolžan sprejeti posebnih meril, če so že obstoječe ocene delovne uspešnosti objektivne in primerljive.
Sodba VIII Ips 172/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je delodajalec zakonito uporabil podatke o realizaciji prevoženih kilometrov oziroma učinkovitosti voznikov kot merilo za določitev presežnih delavcev, čeprav ni imel posebnega pravilnika o ocenjevanju.
VDS Sodba Pdp 965/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožnica nezakonito opredeljena za presežno delavko, ker delodajalec pri uporabi kriterija strokovne izobrazbe ni izločil delavcev z nižjo izobrazbo, kot je bila zahtevana za njeno delovno mesto.
VDS sodba Pdp 1818/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru tožnik v času ugotavljanja presežkov ni imel statusa delovnega invalida, zato zdravstvene težave z vidom niso mogle biti upoštevane kot odločilen kriterij za njegovo izvzetje iz postopka razreševanja presežkov.
Sodba VIII Ips 124/2000 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je bil pravilno uvrščen na seznam presežnih delavcev, ker sta bila sodelavca z nižjo delovno uspešnostjo izvzeta zaradi posebnega zakonskega varstva.
Sodba VIII Ips 78/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji zakonitosti prenehanja delovnega razmerja potrdilo, da se zaradi prostorske dislociranosti enot pri določanju presežnih delavcev lahko upoštevajo le istovrstna delovna mesta znotraj določene enote, ne nujno v celotnem podjetju.
Sodba VIII Ips 208/97 — Vrhovno sodišče