preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti
Sentenca
Kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti po 230. členu KZ-1 zahteva obstoj direktnega naklepa, saj storilčevo ravnanje temelji na namernem prikazovanju neresničnih ali nepopolnih podatkov z namenom pridobitve premoženjske koristi. Zaradi narave zakonskega opisa, ki zahteva zavestno in hoteno ravnanje za dosego točno določenega cilja (pridobitev ugodnosti), dejanja pojmovno ni mogoče storiti z eventualnim naklepom, pri katerem bi storilec v nastanek posledice le privolil.
Iz posameznih sodb
-
V tej zadevi je bilo kaznivo dejanje obravnavano v kontekstu leasinga kot oblike financiranja gospodarske dejavnosti.
VSRS Sodba I Ips 35439/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za obstoj kaznivega dejanja po 230. členu KZ-1 nujen direktni naklep, saj gre za dejanje, ki ga s svojo strukturo (namenska preslepitev) ni mogoče storiti zgolj z eventualnim naklepom.
VSK sodba II Kp 40606/2013 — Višje sodišče v Kopru