prevara
Sentenca
Prevara je podana, kadar ena stranka drugo stranko s prevaro zapelje k sklenitvi pogodbe, pri čemer se za prevaro šteje tudi namerno zamolčanje pomembnih dejstev, ki bi vplivala na odločitev o sklenitvi posla (65. člen ZOR). Za obstoj prevare mora biti izkazano, da je povzročitelj z namenom pridobitve koristi ali oškodovanja drugega lažno prikazoval dejansko stanje ali prikrival ključne informacije, s čimer je vplival na svobodno voljo nasprotne stranke pri sklepanju pravnega posla.
Iz posameznih sodb
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati naklepnega ravnanja tožene stranke z dajanjem lažnih informacij o statusnem preoblikovanju dolžnika.
VSK Sodba I Cpg 153/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zatrjevanje delodajalca o gotovosti odpovednega razloga ne pomeni zvijačnega ravnanja, ki bi tožnico napeljalo k sklenitvi sporazuma v zmoti.
VDSS sodba Pdp 559/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri prevari ni mogoče smiselno uporabiti določbe drugega odstavka 46. člena OZ o zahtevani skrbnosti stranke v prometu, saj je položaj prevarane stranke drugačen od položaja stranke v bistveni zmoti.
VSL sodba in sklep I Cpg 682/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da stranki, ki je bila žrtev prevare, ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti pri pregledu dokumentacije, če je ravno namen prevare onemogočiti njeno pravilno presojo okoliščin.
VSL sklep II Cp 2811/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 49. člen -
Sodišče je kot prevaro opredelilo namerno zamolčanje slabega finančnega stanja družbe s strani poslovodje, ki je tožniku hkrati lažno prikazoval dobro finančno stanje.
Sodba II Ips 128/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo odškodninsko odgovornost tretje osebe, ki je s prevaro povzročila sklenitev posredniško-posojilne pogodbe.
VSC sodba Cp 1853/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ni dokazala zatrjevanega zamolčanja dejstev, zato ni bilo mogoče ugotoviti obstoja zmote, ki bi bila posledica prevare.
VSL sodba I Cpg 1071/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila prevara podana, ker je obdarjenka vedela, da je pravno upoštevni nagib za darilo nameravana poroka, in je darovalca zavestno puščala v tej veri.
VSL sodba in sklep II Cp 1624/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da soigralec kot tretja oseba pri igri na srečo ne odgovarja za igralčeve zmotne predstave, saj pogodbeni odnos obstaja le med igralcem in organizatorjem igre.
Sodba II Ips 567/93 — Vrhovno sodišče