prevara pri sklenitvi pogodbe
Sentenca
Prevara kot razlog za izpodbojnost pogodbe (49. člen OZ) zahteva dokazano zavestno in nepošteno ravnanje ene stranke, katerega namen je povzročiti zmoto pri drugi stranki, da bi ta sklenila zanjo neugodno pogodbo. Zgolj opustitev izrecne predstavitve vseh podatkov ali določil pogodbe ne pomeni prevare, če je imela nasprotna stranka možnost, da se z vsebino dokumentacije seznani pred podpisom.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zavarovalnici, ki pri ogledu vozila ni zaznala lažnega prikaza škodnega dogodka, ni mogoče odreči pravnega varstva v razmerju do stranke, ki je škodni dogodek lažno prikazala.
VSL Sklep II Cp 1908/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila prevara podana, ker je delodajalec tožnici zamolčal pravico do odpravnine in odpovednega roka, ki bi ji pripadala v primeru redne odpovedi iz poslovnih razlogov, in jo s tem napeljal k sklenitvi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja.
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 19/2024 — Vrhovno sodišče
-
Zamolčanje podatka o preteklem plazu na nepremičnini bi lahko predstavljalo prevaro, vendar tožnik takšnega zahtevka ni postavil.
VSL Sodba I Cp 1319/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel dokazati, da je toženec pri prodaji vozila tožnika zavestno držal v zmoti glede letnika proizvodnje, saj je bilo prometno dovoljenje vsebovalo leto prve registracije, ne nujno leta proizvodnje.
VSL Sodba II Cp 904/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da stečajni upravitelj kot profesionalna oseba odgovarja po strožjem standardu skrbnosti le v okviru svojih zakonskih nalog, ne pa tudi kot strokovnjak za specifično dejavnost stečajnega dolžnika.
VSM Sodba I Cpg 235/2021 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 49. člen -
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi tožena stranka povzročila zmoto z namenom sklenitve sporazuma o prenehanju pogodbe, prav tako pa ni izkazala vzročne zveze med zatrjevano prevaro in nastalo škodo.
VSL Sodba I Cpg 190/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela s stopnjo prepričanja dokazati, da ji je toženka pred sklenitvijo prodajne pogodbe za poslovanje lokala izročila dokumentacijo s ponarejeno vsebino.
VSL Sodba I Cp 777/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da toženka s tem, ko tožnici ni posebej predočila vsebine določil o spremembi solastniških deležev na skupnih delih stavbe, ni ravnala z naklepom prevare, saj je imela tožnica možnost dokumentacijo pred podpisom pregledati.
VSL Sodba I Cp 1150/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bila odškodninska odgovornost utemeljena na dejstvu, da je toženec tožnika z namenom napeljal v zmoto pri sklenitvi prodajne pogodbe.
VSC Sodba Cp 571/2018 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavani zadevi je bilo sporno izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva zaradi napak volje, pri čemer je sodišče presojalo dokazno vrednost DNK analize v kontekstu izpodbijanja te izjave.
VSC Sodba Cp 450/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zaupanje stranke v predloženo dokumentacijo ne more iti v njeno škodo, če je nasprotna stranka to zaupanje izkoristila z namerno predložitvijo ponarejenih podatkov.
VSRS sklep II Ips 150/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj pričakovanje stranke, da druga stranka ne bo uveljavljala svojih upravičenj ob neizpolnitvi obveznosti glavnega dolžnika, ne predstavlja prevare kot razloga za ničnost poroštvene izjave.
VSL sodba in sklep I Cpg 128/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka ni ravnala z naklepom prevare, ker je tožeči stranki omogočila vpogled v dokumentacijo, iz katere so izhajali vsi relevantni podatki.
Sodba III Ips 57/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji trditev o prevari upoštevalo, da je bila tožnica izobražena oseba, ki je bila sposobna razumeti pomen notarsko overjene kupoprodajne pogodbe.
Sodba II Ips 53/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je zadostno konkretizirala trditveno podlago za prevaro z navedbo, da so ji delavci toženke podali neresnična zagotovila glede lastništva nepremičnine ob izpolnitvi leasing pogodbe.
VSC sklep Cp 179/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da ni šlo za prevaro, ker je tožnica podpisala listino, bila prisotna pri notarju in imela možnost seznaniti se z vsebino pogodbe.
VSC sodba Cp 796/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnici ni uspelo dokazati prevare, saj je imela dostop do zemljiškoknjižnih podatkov in bi se lahko o dejanskem stanju nepremičnine prepričala sama, vendar tega ni storila.
VSL sodba I Cp 2604/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da do prevare ni prišlo, ker sta toženca obljubljeno pomoč nudila vse do trenutka, ko je tožnica sama zahtevala prenehanje te pomoči.
Sodba II Ips 400/2004 — Vrhovno sodišče
-
Tožnika nista uspela dokazati prevare, saj se njune trditve o zmoti niso nanašale na vsebino dejansko sklenjene kupoprodajne pogodbe, temveč na zatrjevano, a nedokazano višjo kupnino.
Sodba II Ips 450/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pogodba izpodbojna, če je bila stranka zvijačno zapeljana v zmoto glede nagiba, ki je bil odločilen za sklenitev pogodbe.
VSC sodba in sklep Cp 494/99 — Višje sodišče v Celju