prevzem dolga
Sentenca
Prevzem dolga je pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, v katero mora privoliti upnik, da bi prevzemnik vstopil v dolžnikovo obveznost (427. člen OZ). Za veljavnost prevzema dolga je nujna upnikova privolitev, ki je lahko izrecna ali konkludentna. Domneva upnikove konkludentne privolitve (tretji odstavek 427. člena OZ) učinkuje le, če je upnik ob sprejemu izpolnitve vedel za sklenjeno pogodbo o prevzemu dolga; če upnik za pogodbo ne ve, izpolnitev prevzemnika šteje kot izpolnitev tretjega, ne pa kot privolitev v prevzem dolga.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)
- Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da določba o uveljavljanju terjatev pod enakimi pogoji v 17. členu ZOKIPOSR pomeni ohranitev celotnega materialnopravnega položaja upnika in ne dopušča omejitvenega tolmačenja višine terjatve.
VSRS Sklep III Ips 17/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razlagalo obseg odgovornosti Republike Slovenije pri prevzemu dolga odgovornega družbenika po ZOKIPOSR v povezavi z ohranitvijo pravic upnika.
VSRS Sklep II Ips 30/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da domneva konkludentne privolitve ne more nastopiti, če upnik ni bil obveščen o prevzemu dolga in je izpolnitev prejel v zmoti, da gre za izpolnitev tretjega.
VSL Sklep III Cp 967/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila privolitev upnika izkazana z izrecno izjavo v pogodbi o prevzemu dolga, s katero je upnik potrdil seznanjenost in strinjanje s spremembo dolžnika.
VDSS Sodba Pdp 160/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da tožnica ni prevzela dolga, saj v razmerju do banke ni nastopila kot dolžnica, temveč je šlo kvečjemu za dogovor o prevzemu izpolnitve.
VSL Sodba II Cp 915/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 190. člen OZ · 395. člen OZ · 395. člen, odstavek 1 OZ · 404. člen OZ · 427. člen OZ · 429. člen OZ · 434. člen ZPP · 11. člen ZPP · 115. člen ZPP · 212. člen ZPP · 257. člen ZPP · 258. člen ZPP · 258. člen, odstavek 2 ZPP · 263. člen ZPP · 7. člen ZPP · 9. člen ZZZDR · 51. člen ZZZDR · 52. člen ZZZDR · 56. člen ZZZDR · 56. člen, odstavek 3 ZZZDR · 59. člen -
Sodišče je presodilo, da je najemnik s prevzemom obveznosti plačila obratovalnih stroškov v najemni pogodbi in dejanskim plačevanjem teh stroškov v svojem imenu, ob privolitvi upnika, vstopil v položaj dolžnika namesto lastnika nepremičnine.
VSM Sodba I Cpg 238/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je šlo za prevzem obveznosti izbrisane družbe s strani družbenika na podlagi izjave po 425. členu ZGD-1.
VSC Sodba Cp 181/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnica je neuspešno uveljavljala, da naj bi šlo za prevzem dolga, saj ni bilo izkazano soglasje upnika (upravnika) k spremembi dolžnika.
VSL Sodba II Cp 1536/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi zgolj seznanitev upnika z besedilom najemne pogodbe med dolžnikom in tretjim ni pomenila privolitve upnika v prevzem dolga, saj volja upnika za nadomestitev dolžnika ni bila nedvoumno izkazana.
VSRS Sodba III Ips 1/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prijava terjatve v stečajnem postopku zoper prevzemnika dolga pomeni konkludentno privolitev upnika v prevzem dolga, s čimer se dotlej zgolj prevzem izpolnitve preoblikuje v prevzem dolga.
VSRS Sklep II Ips 6/2022 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bila privolitev v prevzem dolga ugotovljena na podlagi konkludentnih ravnanj upnika, ki je na zahtevo prvotnega dolžnika izstavil račun na prevzemnika in nanj naslavljal tudi opomine.
VSL Sodba I Cpg 659/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da seznanjenost upravnika z najemno pogodbo, v kateri se je najemnik zavezal plačevati stroške, ne pomeni privolitve v prevzem dolga, temveč le prevzem izpolnitve.
VSL Delna sodba in sklep I Cpg 396/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 427. člen OZ · 427. člen, odstavek 1 OZ · 427. člen, odstavek 2 OZ · 427. člen, odstavek 3 OZ · 427. člen, odstavek 5 OZ · 432. člen OZ · 434. člen OZ · 434. člen, odstavek 3 SPZ · 68. člen ZPP · 213. člen ZPP · 213. člen, odstavek 1 ZPP · 314. člen ZPP · 314. člen, odstavek 1 ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presodilo, da je upravnik s tem, ko je račune izdajal najemniku in sprejemal njegova plačila, konkludentno privolil v prevzem dolga za obratovalne stroške stavbe.
VSRS Sodba III Ips 58/2020-3 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem prič, ker tožena stranka ni podala konkretiziranih trditev o obstoju ustnega dogovora o prevzemu dolga.
VSL Sodba I Cpg 669/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je prenagljeno zaključilo, da ni šlo za konkludentno privolitev, saj je spregledalo trditve o ustni komunikaciji med strankami v zvezi z aktualnostjo prevzema dolga.
VSL Sklep II Cpg 432/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje dogovora o plačilu s strani tretje osebe ne zadošča za prevzem dolga, če upnik v spremembo dolžnika ni izrecno privolil.
VSM Sodba I Cp 533/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj redno plačevanje stroškov s strani osebe, ki ni etažni lastnik, ne zadošča za sklep o prevzemu dolga v smislu 427. člena OZ.
VSL Sodba II Cpg 227/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru lastnik poslovnega prostora ni dokazal, da bi upnik (izvajalci storitev) privolil v prevzem dolga s strani najemnika, zato je lastnik ostal zavezan za plačilo stroškov upravljanja in obratovanja.
VSL Sodba in sklep I Cpg 941/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da lahko upnik privolitev v prevzem dolga izrazi s konkludentnim ravnanjem, kot sta izstavitev računov prevzemniku in vložitev tožbe zoper njega za plačilo teh storitev.
VSK Sklep Cpg 11/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali je toženka s svojim ravnanjem prevzela dolg prvotne pogodbene stranke ali zgolj pristopila k dolgu.
VSRS Sodba III Ips 20/2018 — Vrhovno sodišče
-
Toženec ni uspel dokazati, da je upnik podal soglasje k prenosu obveznosti iz solidarnega poroštva na novega lastnika družbe, zato je njegova poroštvena obveznost ostala v veljavi.
VSL Sodba I Cp 2169/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo razliko med prevzemom dolga in prenosom pogodbe; prevzemnik dolga ne postane pogodbena stranka in ne more spreminjati pogojev prvotne pogodbe.
VSRS Sklep III Ips 142/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj sprejem plačil od tretje osebe ne pomeni avtomatičnega soglasja k prevzemu dolga, če upnik ni bil ustrezno obveščen o pravni naravi takšnega plačila kot izpolnitve prevzemnika.
VSL Sodba in sklep II Cp 228/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker najemnica poslovnega prostora ni dokazala obstoja pogodbe o prevzemu dolga, s katero bi prevzela obveznost etažnega lastnika do dobavitelja zemeljskega plina.
VSL sodba II Cpg 1229/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj elektronska komunikacija med domnevnim prevzemnikom in upnikom ne zadošča za dokazovanje obstoja pogodbe o prevzemu dolga, če upnik in prevzemnik obstoj takšnega dogovora zanikata.
VSL sodba I Cpg 832/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo plačila s strani tretje osebe ne zadošča za domnevo privolitve v prevzem dolga, če upnik ni bil ustrezno obveščen o nameravani spremembi dolžnika.
VSL sklep II Cpg 640/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo razliko med prevzemom dolga in prevzemom izpolnitve; pri slednjem dolžnik ostaja zavezan upniku in se njegov položaj ne spreminja, zato nima vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka.
VSL sodba I Cp 544/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženčevo zmotno prepričanje o pravnih učinkih izjave o prevzemu dolga ne nadomesti nujne zahteve po upnikovi privolitvi, zato do prevzema dolga v konkretnem primeru ni prišlo.
VSL sodba I Cp 464/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je neuspešno uveljavljal prenos dolga na tretjo osebo, saj sodišče na podlagi dokazov ni ugotovilo potrebne pogodbene volje strank za spremembo subjekta v posojilnem razmerju.
VSRS sodba II Ips 111/2013 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bilo sporno vprašanje, ali ravnanja strank v postopku dokazujejo sklenitev pogodbe o prevzemu dolga.
VSL sklep I Cpg 1991/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje pasivne legitimacije v primeru trditve o zamenjavi dolžnika na podlagi pogodbe o prevzemu dolga.
VSL sklep I Cpg 1906/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji pasivne legitimacije ugotoviti, ali je delno plačilo kotizacije s strani tretje osebe pomenilo konkludentno privolitev upnika v prevzem dolga, še posebej če sta imela prvotni dolžnik in prevzemnik istega zakonitega zastopnika.
VSL sklep I Cpg 1179/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 427. člen -
V konkretnem primeru sodišče poudarja, da izjave in dogovori med tretjim in dolžnico o poravnavi dolga nimajo učinka proti upniku, če ta v prevzem dolga ni privolil.
VSL sodba I Cpg 1544/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da tožena stranka (upnik) ni stranka pogodbe o prevzemu dolga, zato njena vloga ne vpliva na presojo (ne)odplačnosti tega pravnega posla pri izpodbijanju v stečaju.
VSL sodba I Cpg 304/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ukinitev podružnice banke ali njena sanacija brez soglasja varčevalca ne pomeni avtomatskega prevzema dolga s strani tretje osebe.
Sodba II Ips 49/2012 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni soglašala s prevzemom dolga in je prejeta plačila s strani tretje družbe hranila na prehodnem kontu, zato ni prišlo do domneve privolitve v prevzem dolga po tretjem odstavku 427. člena OZ.
VSL sodba I Cp 812/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je upnik konkludentno privolil v prevzem dolga, ker je po seznanitvi s prevzemom prevzemniku izstavil račun in od njega zahteval izpolnitev obveznosti.
VSL sodba II Cp 1319/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da se za prevzeto obveznost iz podjemne pogodbe med gospodarskimi subjekti uporablja krajši zastaralni rok iz 374. člena ZOR, ne glede na to, da je bila ena od strank občina.
Sodba III Ips 11/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upnik kot tretja oseba v pogodbi o prevzemu dolga ni dolžan izkazovati notranjega razmerja med prevzemnikom in odstopnikom, temveč zgolj prevzemnikovo zavezo.
VSL sklep I Cpg 909/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj dejstvo fakturiranja najemniku ne pomeni avtomatskega prevzema dolga, ki bi lastnika razbremenil obveznosti do upravnika.
VSL sodba I Cp 1953/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila izjava delavca o priznanju dolga ocenjena kot zaveza za izpolnitev lastne obveznosti, ki izvira iz njegove odškodninske odgovornosti, in ne kot prevzem dolga delodajalca.
VSL sodba I Cp 2072/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo veljavnost prevzema dolga kljub dejstvu, da prevzemnik v času nastanka izvorne obveznosti (izdaje dobavnic) še ni pravno obstajal, saj je bila pogodba o prevzemu dolga sklenjena kasneje, ko je prevzemnik že obstajal.
VSK sodba Cpg 157/2010 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: OZ · 427. člen -
Sodišče je presodilo, da zgolj dejstvo, da je posrednik pripravil osnutek pogodbe z določbami o plačilu provizije med strankama, ne pomeni njegove privolitve v prevzem dolga, s katerim bi se prvotni naročnik razbremenil obveznosti plačila provizije.
VSL sodba I Cp 2858/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru najemna pogodba, s katero se je najemnica zavezala plačevati naročnino namesto lastnika, ni pomenila prevzema dolga z učinkom proti upniku, saj upnik v takšen prevzem ni privolil.
VSL sodba II Cp 1926/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da nesodelovanje upnika pri sklenitvi pogodbe o prevzemu dolga ne povzroči neveljavnosti pogodbe, temveč zgolj spremeni njeno pravno naravo v prevzem izpolnitve.
Sodba II Ips 823/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je s prevzemom dolga prvotni dolžnik postal prost obveznosti plačila kupnine za stanovanje, saj je v njegovo obveznost vstopila tretja oseba.
Sodba II Ips 582/2009 — Vrhovno sodišče
-
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi zatrjeval prevzem dolga s strani prejšnjega lastnika, vendar ni izkazal oziroma zatrjeval upnikove privolitve v takšen prevzem.
VSK sklep II Ip 446/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnik je s prevzemom dolga vstopil v položaj, ki mu je omogočil poplačilo terjatve, zavarovane s hipoteko na nepremičnini, ki jo je kupoval od tožencev.
Sodba II Ips 428/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je tožeča stranka privolila v prevzem dolga s tem, ko je svojo terjatev prijavila v stečajnem postopku nad prevzemnikom dolga.
VSL sklep I Cpg 389/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi tožena stranka ni uspela dokazati izpolnitve zakonskih pogojev za veljaven prevzem dolga s strani tretje osebe (sina), zato je ostala zavezana k izpolnitvi obveznosti iz kreditne pogodbe.
VSK sodba I Cp 17/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da odsotnost upnikove privolitve v pogodbo o prevzemu dolga vodi do pravne kvalifikacije razmerja kot pristopa k dolgu, ne pa do popolne neveljavnosti posla.
VSM sodba I Cpg 106/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej zadevi je bila terjatev vezana na iztržek od prodaje rib; ker je bil ta vir izčrpan, je sodišče štelo, da je pogodba o prevzemu dolga izčrpana in terjatev ni več iztožljiva na podlagi te pogodbe.
Sodba II Ips 187/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je upnik s sprejemom delnega plačila od prevzemnika dolga in z molkom konkludentno privolil v prevzem dolga, pri čemer je ugotovilo, da je upnik izrecno nasprotovanje izrazil v pripravljalnem spisu.
Sodba III Ips 99/2003 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila pogodba o prevzemu dolga kvalificirana kot prevzem izpolnitve zaradi odsotnosti dokazane upnikove privolitve.
VSL sodba I Cpg 295/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru tožena stranka ni uspela dokazati, da bi tožeča stranka odklonila prevzem dolga s strani tretje osebe.
VSL sodba I Cpg 883/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali obvestilo upniku o prevzemu dolga brez njegove izrecne privolitve zadošča za razbremenitev prvotnega dolžnika.
VSL sodba I Cp 1591/1999 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da izstavitev računa prevzemniku pomeni privolitev v prevzem, medtem ko kasnejša izstavitev dobropisa prevzemniku in računa dolžniku pomeni, da dolžnik ni prost obveznosti.
VSL sodba I Cpg 871/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da računovodkinja v okviru svojih rednih delovnih nalog nima avtomatičnega pooblastila za sklepanje pogodb o prevzemu dolga v imenu delodajalca.
VSL sodba I Cpg 89/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ostaja pasivno legitimiran za plačilo razlike v plači, če delavec ni bil udeležen pri pogodbi o prenosu obveznosti oziroma v tak prenos ni privolil.
VDS sklep Pdp 671/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da z učinkovitim prevzemom dolga prvotni dolžnik izgubi status zavezanca, kar izključuje možnost pobota med upnikom in prvotnim dolžnikom.
VSL sodba I Cp 1133/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru do prevzema dolga ni prišlo, ker ni bila sklenjena ustrezna pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, upnik pa v prevzem dolga ni privolil.
VSL sodba I Cpg 640/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da preimenovanje tožnice ne predstavlja subjektivne spremembe dolžnika, zato tožena stranka ne more odkloniti soglasja za nadaljevanje postopka z utemeljitvijo, da gre za nov subjekt.
VSM sodba Cpg 656/98 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da zgolj dogovarjanje o prevzemu dolga med strankami ne zadošča za nastanek pravnega učinka prevzema, če manjkata izrecna izjava tretje osebe in soglasje upnika.
VSK sodba Cpg 274/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da so določbe konzorcionalne pogodbe, v kateri se je tretja oseba zavezala pokriti stroške dolžnika, ob privolitvi upnika predstavljale veljaven prevzem dolga.
Sodba II Ips 290/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da banka ne more enostransko prenesti obveznosti do deviznih varčevalcev na drugo pravno osebo brez privolitve varčevalca kot upnika.
Sodba II Ips 490/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati višine terjatve, čeprav je bila k temu pozvana, zato je bil zahtevek zavrnjen.
VSL sodba Cpg 479/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je kot edina družbenica prevzela dolg družbe na podlagi izjave, kar je sodišče štelo za temelj njene osebne zaveze.
VSL sodba in sklep I Cp 191/95 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče napačno štelo, da zgolj prenos poslov med podjetjema avtomatično vzpostavi pasivno legitimacijo tožene stranke do upnika, ne da bi presodilo, ali je bila izpolnjena zakonska podlaga za veljaven prevzem dolga.
Sklep II Ips 695/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obvestilo o prenosu obveznosti na tretjo osebo brez upnikove privolitve ne zadošča za prenehanje pasivne legitimacije prvotnega dolžnika.
VSL sklep Cpg 92/93 — Višje sodišče v Ljubljani