prevzem preostalih nepremičnin pri razlastitvi
Sentenca
Razlastitveni zavezanec ima pravico zahtevati, da razlastitveni upravičenec prevzame v last tudi preostali del nepremičnine, če z razlastitvijo dela nepremičnine preostanek za lastnika izgubi svoj gospodarski pomen (99. člen ZUreP-1). Pri presoji izgube gospodarskega pomena ni odločilno, ali lastnik namerava v kratkem na zemljišču graditi ali je v zvezi s tem že izvedel konkretne dejavnosti. Gospodarski pomen nepremičnine se presoja objektivno, pri čemer je ključno dejstvo, da je gradbeno zemljišče na trgu praviloma vrednejše od zemljišča, na katerem gradnja ni dopustna.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da zatrjevana izguba gospodarskega pomena preostalih nepremičnin ni utemeljena, če gre zgolj za vprašanje zmanjšanja vrednosti, ki se rešuje v okviru odškodninskega postopka.
UPRS Sodba I U 1933/2017-67 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker upravni organ ni izvedel dokazov (ogled, izvedenec) za presojo vpliva hrupa in onesnaženja s ceste na gospodarski pomen preostalih kmetijskih zemljišč.
UPRS Sodba III U 62/2016-17 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZUreP-1 · 99. člen -
Sodišče je poudarilo, da upravni organ ne sme omejiti presoje gospodarskega pomena preostalega dela nepremičnine zgolj na lastnikove trenutne gradbene namere ali že izvedene aktivnosti v zvezi z gradnjo.
UPRS sodba III U 36/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj poslabšanje pogojev za opravljanje kmetijske dejavnosti ne zadostuje za izkaz izgube gospodarskega pomena preostalega dela zemljišča pri razlastitvi za potrebe gradnje ceste.
UPRS sodba I U 1066/2013 — Upravno sodišče