prevzemni prag
Sentenca
Prevzemni prag je zakonsko določen delež glasovalnih pravic v ciljni družbi, katerega doseganje samostojno ali usklajeno z drugimi osebami sproži obveznost podaje prevzemne ponudbe (6., 7. in 12. člen ZPre-1). Pri ugotavljanju tega praga se upoštevajo tudi delnice, ki jih v svojem imenu in za račun zavezanca posedujejo tretje osebe. Poskusi prikritega povečevanja deleža glasovalnih pravic prek fiduciarnih razmerij z namenom izognitve tej obveznosti so pravno nedopustni.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da se pri ugotavljanju prevzemnega praga upoštevajo delnice, ki jih imetniki posedujejo v svojem imenu, a za račun prevzemnika.
UPRS Sodba I U 1390/2019-50 — Upravno sodišče
-
Sodba poudarja, da se pri ugotavljanju prevzemnega praga upoštevajo tudi delnice, ki jih tretje osebe hranijo za račun prevzemnika, kar preprečuje zaobid prevzemne zakonodaje.
VSRS Sodba III Ips 58/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se za presojo števila delničarjev pri družbah, nastalih z delitvijo, ne more uporabiti načelo univerzalnega pravnega nasledstva za ohranitev statusa ciljne družbe po ZPre-1.
UPRS sodba I U 146/2015, enako tudi I U 94/2015, I U 97/2015, I U 144/2015, I U 75/2015 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZGD-1 · 623. člen ZGD-1 · 630. člen ZGD-1 · 633. člen ZPre-1 · 12. člen ZPre-1 · 4. člen ZPre-1 · 4. člen, odstavek 2 ZPre-1 · 4. člen, odstavek 2, točka 1 ZPre-1 · 4. člen, odstavek 3 ZPre-1 · 64. člen ZPre-1 · 64. člen, odstavek 3 ZTFI · 475. člen ZTFI · 475. člen, odstavek 1 ZTFI · 498. člen ZTFI · 498. člen, odstavek 1 ZTFI · 499.a člen ZTFI · 552. člen ZTFI · 552. člen, odstavek 3 -
S spremembo ZPre-1D se je prevzemni prag dvignil z 25 % na 1/3 glasovalnih pravic, kar je razveljavilo pravne učinke prejšnje odločbe o mirovanju glasovalnih pravic.
Sklep G 33/2010 in G 38/2010 — Vrhovno sodišče