preživljanje otrok

Sentenca

Starši so dolžni preživljati svoje otroke, pri čemer sodišče o plačevanju preživnine za čas od vložitve tožbe dalje odloči le na podlagi izrecne zahteve stranke (123. člen ZZZDR). Pri odločanju o preživninski obveznosti za preteklo obdobje je odločilno dejstvo, ali je zavezanec v tem času že dejansko prispeval k preživljanju otroka, saj se preživnina ne more podvojiti, če so bile potrebe otroka že kriti s strani drugega starša.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je izpostavilo, da 183. člen DZ vsebinsko povzema določilo 103. člena ZZZDR glede prioritete preživljanja mladoletnega otroka.

    VSL Sodba I Cp 816/2020 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrnilo zahtevek za določitev preživnine zgolj s sklicevanjem na preživnino, ki jo je v drugem postopku že določilo tuje sodišče.

    VSC sklep Cp 1967/2006 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je poudarilo, da je pri določanju preživnine treba poleg otrokovih potreb upoštevati tudi dejanske stroške starša, ki nastajajo v zvezi z izvrševanjem stikov z otroki, ter razmerje v plačah oziroma materialnih zmožnostih obeh staršev.

    VSL sodba IV Cp 2876/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo preteklo premoženjsko stanje toženca (lastništvo nepremičnin in vozila) ter njegovo pridobitno sposobnost, kljub neznanemu trenutnemu prebivališču in dohodkom.

    VSL sodba IV Cp 2144/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V tej zadevi je sodišče pravilno omejilo presojo na okoliščine, ki vplivajo na višino preživnine, in ni moglo odločati o vprašanjih osebnih stikov, ki niso bila predmet postopka.

    Up-51/01

  • Sodišče je pri odločanju o preživnini za preteklo obdobje poudarilo pomen ugotavljanja dejanskega prispevka toženca k preživljanju otroka od vložitve tožbe do trenutka odločanja.

    VSL sodba in sklep I Cp 472/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče mora pri določitvi preživnine za nazaj (od vložitve tožbe do sodbe) upoštevati dejstvo, da je toženec v tem obdobju otrokom že nudil dobrine, ki so predstavljale njihove življenjske potrebe.

    VSL sodba in sklep II Cp 1486/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri presoji zahtevka za znižanje preživnine poudarilo, da je treba preveriti dejanske potrebe otroka (npr. dejansko obiskovanje izvenšolskih dejavnosti) in realne dohodke obeh staršev, ne glede na dohodke njunih novih partnerjev.

    VSL sodba II Cp 27/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče mora pri oceni preživninske sposobnosti zavezanca upoštevati vse njegove zakonite preživninske obveznosti do drugih otrok, ne glede na njegovo dejansko plačilno disciplino.

    VSL sklep I Cp 871/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo otrokove potrebe v višini 35.000,00 SIT in zmožnosti toženca, ki je kot samostojni podjetnik navajal poslovanje z izgubo in že obstoječo preživninsko obveznost do drugega otroka.

    VSL sodba II Cp 1023/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da je primerjava otrokovih potreb z minimalnimi življenjskimi stroški neprimerna, če gmotne zmožnosti staršev omogočajo višji standard.

    Sodba II Ips 701/96 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo revizijski argument, da se preživninska obveznost lahko nadomesti z neposredno oskrbo otrok in plačevanjem posameznih stroškov (npr. šolske prehrane), namesto z denarnim prispevkom, določenim s sodbo.

    Sodba II Ips 216/96 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da je zavezanec dolžan prispevati k preživljanju otroka tudi v primeru prejemanja nadomestila za brezposelnost, če preostanek dohodka po kritju nujnih stroškov stanovanja omogoča določitev preživnine.

    VSL sodba I Cp 1445/94 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da mora pri odločanju o preživnini aktivno raziskovati dejansko premoženjsko stanje zavezanca, ne glede na postavljeni tožbeni zahtevek.

    Sklep II Ips 956/93 — Vrhovno sodišče

Viri