preživnina med razvezanima zakoncema
Sentenca
Pravica do preživnine nepreskrbljenega zakonca je osebnostna pravica, ki kot taka ni podedljiva. Vendar pa zahtevek za plačilo preživnine, nastale od trenutka vložitve tožbe do smrti zavezanca, predstavlja premoženjsko pravico, ki preide na dediče v okviru zapuščine. Postopek za uveljavitev takšnega premoženjskega zahtevka se po smrti toženca ne ustavi, temveč se nadaljuje zoper njegove dediče do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da toženka ni nepreskrbljena v tolikšni meri, da bi bila upravičena do zvišanja preživnine nad že prisojeni znesek.
Sodba II Ips 952/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da okoliščina, da je zakonec sam zapustil skupni dom in zahteval razvezo, ne izključuje avtomatično pravice do preživnine, če so izpolnjeni materialnopravni pogoji po 81. členu ZZZDR.
Sodba II Ips 481/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se postopek nadaljuje tudi zaradi ugotovitvenega pomena sodbe, ki je lahko podlaga za uveljavljanje pravice do družinske pokojnine.
VSK sklep Cp 735/96 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da merila za presojo 'nesposobnosti za delo' v družinskem pravu niso enaka merilom delovne zakonodaje, saj gre pri preživnini za zakonsko določeno pomoč, ne za varstvo dela.
Sklep II Ips 455/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo utemeljenost preživninskega zahtevka glede na zdravstveno stanje tožnice, njeno nezmožnost zaposlitve in neuspešen ugovor toženca o obstoju tožničine zunajzakonske skupnosti z drugo osebo.
Sodba II Ips 253/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo upravičenost do preživnine za razvezano ženo, pri čemer je upoštevalo njeno zdravstveno stanje, nezaposlenost ter dejstvo, da razpolaga s kmetijskim posestvom, ki ga obdeluje.
Sodba II Ips 39/93 — Vrhovno sodišče