preživnina za mladoletnega otroka
Sentenca
Določitev preživnine ni zgolj matematični izračun potreb otroka in dohodkov staršev, temveč celostna presoja vseh okoliščin primera. Pri odmeri sodišče upošteva pridobitne sposobnosti zavezancev ter vrednoti tudi nedenarni prispevek starša, ki otroku nudi vsakodnevno skrb in nego (129. člen ZZZDR). Preživnina mora zagotavljati otroku življenjske razmere, primerljive s tistimi, ki jih imata starša, pri čemer se upošteva načelo sorazmernosti med potrebami otroka in zmožnostmi obeh staršev.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da v preživnino ne sodijo stroški počitnic, saj te starša krijeta neposredno, prav tako pa sedemletnemu otroku ni nujno zagotoviti lastnega telefona za stike z drugim staršem.
VSL Sklep IV Cp 2014/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razporeditvi preživninskega bremena v razmerju 55 % proti 45 % upoštevalo, da sta oba starša pridobitno sposobna, vendar breme varstva in vzgoje kljub pogostim stikom pretežno nosi predlagateljica, ki ima tudi dodatne stanovanjske kreditne obveznosti.
VSL Sklep IV Cp 486/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 189. člen -
Sodišče je poudarilo, da pri oceni potreb mladoletnega otroka ni mogoče zahtevati natančnega matematičnega seštevka stroškov, saj so ti variabilni in se mesečno spreminjajo.
VSC Sklep Cp 6/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri znižanju preživnine upoštevalo dodatne stroške, ki jih ima zavezanec zaradi najema stanovanja in prevozov, potrebnih za izvajanje stikov z otrokom.
VSK Sklep IV Cp 634/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je priznalo upravičenost do kritja stroškov za otrokove hobije kot del preživninskih potreb, ker premoženjsko stanje staršev to dopušča.
VSL Sklep IV Cp 425/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo, da tožnica nosi bistveno večji delež vsakodnevne oskrbe in vzgoje, kar zmanjšuje njeno pridobitno zmožnost v primerjavi s tožencem.
VSL Sodba in sklep IV Cp 815/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 138. člen DZ · 139. člen DZ · 140. člen DZ · 290. člen Sodni red · 156. člen Uredba Sveta · 5. člen ZPP · 102. člen ZPP · 111. člen ZPP · 111. člen, odstavek 2 ZPP · 112. člen ZPP · 112. člen, odstavek 2 ZPP · 142. člen ZPP · 2. člen ZPP · 216. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 343. člen ZPP · 346. člen ZPP · 346. člen, odstavek 1 ZPP · 413. člen ZPP · 6. člen ZZZDR · 105. člen ZZZDR · 105.a člen ZZZDR · 106. člen ZZZDR · 123. člen ZZZDR · 129. člen ZZZDR · 129.a člen ZZZDR · 130. člen ZZZDR · 64. člen ZZZDR · 64. člen, odstavek 1 -
Sodišče je poudarilo, da intervencija države ali sorodnikov s socialnimi transferji ne pomeni, da otrok ni ogrožen v smislu nujnosti izdaje začasne odredbe za preživljanje.
VSL Sklep IV Cp 809/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče znižalo dosojeno mesečno preživnino s 350,00 EUR na 300,00 EUR na otroka, ker je ocenilo, da je bila prvotna odmera glede na zmožnosti toženca in potrebe otrok previsoka.
VSC Sodba Cp 4/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj numerična opredelitev potreb ni zadostna za določitev preživnine, temveč mora biti odločitev rezultat celovite presoje vseh okoliščin.
VSM Sodba III Cp 874/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo stanovanjski kredit matere kot njen prispevek k pokrivanju otrokovih potreb, saj je bila po razpadu skupnosti primorana zagotoviti novo bivališče.
VSK Sodba I Cp 371/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da kadar otroka preživljata počitnice pri obeh starših v enakem obsegu, stroškov oddiha ni mogoče v celoti prevaliti na preživninskega zavezanca, saj bi to pomenilo neenakomerno porazdelitev bremen.
VSRS Sodba II Ips 114/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nezaposlenost matere ni krivdna, saj zaradi skrbi za otroka z avtizmom ne more opravljati dela v nočnih urah in aktivno išče zaposlitev prek zavoda.
VSL Sodba IV Cp 311/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo, da otrok preživi znaten del časa z drugim od staršev, kar zmanjšuje obseg denarne preživninske obveznosti, saj drugi starš v času stikov neposredno krije del otrokovih potreb.
VSL Sodba in sklep IV Cp 2000/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je spremenilo razmerje preživninskega bremena, ker je ugotovilo, da toženka prevzema večje breme skrbi v času vsakodnevnih šolskih in delovnih obveznosti, medtem ko tožnikov stik z otrokoma v večji meri obsega proste dni in počitnice.
VSL sodba IV Cp 430/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri določitvi preživnine ni nujno opraviti natančnega matematičnega izračuna, temveč je treba opraviti vrednotno oceno potreb otrok.
VSL sodba IV Cp 3222/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno zaključilo o zmožnostih zavezanca zgolj na podlagi dejstva, da je ostal brez zaposlitve, ne da bi ugotovilo njegove dejanske prejemke in realne pridobitne sposobnosti.
VSL sodba in sklep IV Cp 2948/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi preživnine poudarilo, da zavezanec ne more opravičiti nižje preživnine zgolj s sklicevanjem na splošno gospodarsko krizo, če ima objektivne možnosti za zaslužek.
VSL sodba IV Cp 3342/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da imajo preživninske potrebe otrok prednost pred kreditnimi obveznostmi zavezanca, npr. pri nakupu novega avtomobila.
VSL sodba in sklep IV Cp 2049/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri določitvi preživnine ni mogoče zgolj mehansko odšteti preživninskih obveznosti za drugega otroka, temveč je treba presoditi celotno finančno situacijo in dejanske potrebe otrok.
VSL sodba IV Cp 2384/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da so ugotovitve o konkretnih potrebah otrok in zmožnostih staršev dejanska vprašanja, ki jih z revizijo ni mogoče izpodbijati.
Sodba II Ips 990/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri odmeri preživnine ni mogoče avtomatizirano uporabiti matematičnega izračuna, temveč je treba upoštevati tudi dejstvo, da starš, ki otroka nima v varstvu in vzgoji, k preživljanju prispeva tudi v času stikov.
Sodba II Ips 774/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določanju preživnine upoštevalo zmanjšano pridobitno sposobnost zavezanca zaradi invalidnosti in zdravstvenih težav.
Sodba II Ips 950/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo razliko med dejanskimi stroški preživljanja mladoletnega otroka ter prispevki, ki jih otrok že prejema iz drugih naslovov (npr. otroški dodatek).
VSC sodba Cp 770/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri odmeri preživnine upoštevati tako boljše pridobitne sposobnosti očeta kot tudi dejstvo, da mati otrokoma nudi vsakodnevno skrb in pomoč, kar predstavlja pomemben nedenarni prispevek.
Sodba II Ips 898/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri določitvi višine preživnine ustrezno ovrednotiti tudi vsakodnevno skrb za vzgojo in gospodinjstvo, ki je ni mogoče izraziti zgolj z matematičnim izračunom.
Sodba II Ips 828/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine zavrnilo dokazne predloge toženca, ki so bili pavšalni in niso bili pomembni za ugotavljanje odločilnih dejstev o premoženjskem stanju zavezanca.
VSC sodba Cp 1351/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri preživnine presojalo vpliv prejemkov iz naslova otroškega dodatka na znižanje preživninskih izdatkov ter vpliv visokih življenjskih stroškov zavezanca, ki živi v tujini, na njegovo zmožnost plačevanja preživnine.
Sodba II Ips 299/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine za hčerko upoštevalo specifične prejemke in izdatke obeh staršev ter dejstvo, da mati po selitvi s skupnega doma nima stroškov najemnine, kar je vplivalo na končno višino preživninske terjatve.
Sodba II Ips 73/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba zmožnosti zavezanca presojati celostno, vključno z njegovo izobrazbo, strokovno usposobljenostjo, zdravstvenim stanjem in lastništvom nepremičnin, ne le zgolj na podlagi trenutnih priložnostnih dohodkov.
VSL sodba IV Cp 2973/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da preživninska obveznost enega starša ne sme kriti skoraj celotnih stroškov preživljanja otroka, saj mora biti prispevek vsakega starša sorazmeren z njegovimi dohodki in zmožnostmi.
Sodba II Ips 197/2003 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZZZDR · 79. člen -
Sodišče je pri odmeri preživnine presojalo vpliv stanovanjskih stroškov matere in toženčevih kreditnih obveznosti na razmerje med zmožnostmi staršev za preživljanje otroka.
Sodba II Ips 408/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je preživnino določilo ob upoštevanju konkretnih mesečnih potreb otroka in zmožnosti zavezanca v času odločanja.
Sodba II Ips 145/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine preživnine upoštevalo zmožnosti zavezanca, pri čemer je kot relevantno izpostavilo njegovo sposobnost za pridobivanje dodatnih sredstev, ne glede na trenutno višino mesečnega zaslužka.
Sodba in sklep II Ips 577/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine preživnine upoštevalo zmožnosti zavezanca, ki je prejemal nadomestilo za brezposelnost, in tehtalo med njegovimi dohodki ter potrebami mladoletnega otroka.
Sodba II Ips 570/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da narava preživnine zahteva denarno izpolnitev, saj le-ta omogoča tistemu staršu, pri katerem otrok živi, avtonomno razporejanje sredstev glede na trenutne potrebe otroka.
VSL sodba I Cp 773/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo toženčevo pritožbo glede znižanja preživnine, ker je svojo zahtevo utemeljeval zgolj z bodočo negotovostjo glede zaposlitve, ne pa z dejanskimi razmerami v času odločanja.
VSL sodba I Cp 138/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo konkretne mesečne izdatke za vrtec in druge življenjske stroške mladoletnega otroka.
VSL sodba II Cp 1423/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je ravnalo napačno, ker v obrazložitvi ni jasno opredelilo, katere od ugotovljenih potreb otroka je upoštevalo pri določitvi višine preživnine, pri čemer so si navedbe o višini potreb v sodbi nasprotovale.
VSL sklep II Cp 1537/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine napačno upoštevalo zneske, ki jih stranki nista zatrjevali, in ni pravilno ovrednotilo vpliva toženčeve preživninske obveznosti do drugega otroka na njegovo zmožnost plačevanja.
VSC sklep Cp 1014/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sodbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede višine preživninskih obveznosti, dohodkov zavezanca in prejemanja otroških dodatkov.
VSL sodba in sklep II Cp 1002/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se prostovoljni dodatni prispevki zavezanca preživninski upravičenki ne morejo pobotati z njegovo zakonito preživninsko obveznostjo.
VSL sodba I Cp 1625/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri zvišanju preživnine upoštevalo spremenjene okoliščine na strani obeh staršev ter potrebe otroka, ki obiskuje osnovno šolo, pri čemer je ovrednotilo tudi dejstvo, da mati vsakodnevno skrbi za otroka.
Sodba II Ips 219/98 — Vrhovno sodišče