preživnina za otroka
Sentenca
Preživnino za otroka je mogoče zahtevati od dneva vložitve tožbe ali predloga na sodišče (196. člen DZ). Pri določitvi začetka teka preživninske obveznosti sodišče ne sme ravnati zgolj ozko jezikovno in formalistično, temveč mora pri razlagi upoštevati načelo največje koristi otroka, ki terja zagotovitev ustreznih sredstev za njegovo preživljanje od trenutka, ko je bila pravica uveljavljana v sodnem postopku.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru datum začetka teka preživnine premaknilo na dan vložitve prvotnega predloga, s čimer je preprečilo neupravičeno prikrajšanje otroka zaradi formalistične razlage procesnega prava.
VSL Sklep IV Cp 218/2026 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da preživnina ni zgolj seštevek stroškov, temveč celovita ocena otrokove blaginje.
VSM Sklep III Cp 343/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da čas, ki ga otrok preživi pri posameznem staršu, sam po sebi ni avtomatičen pokazatelj dejanskega bremena oskrbe in vzgoje, saj je treba upoštevati, kdo dejansko skrbi za šolske, zdravstvene in druge potrebe.
VSL Sklep IV Cp 1926/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da otroški dodatek ne predstavlja osnove za znižanje preživnine, ki jo je zavezanec dolžan plačevati glede na svoje ugotovljene materialne zmožnosti.
VSL Sklep IV Cp 1474/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 189. člen -
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo, da določen znesek pokriva približno 50 % otrokovih denarnih potreb, katerih ocena s strani toženca ni bila pritožbeno izpodbijana.
VSC Sodba Cp 178/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri preživnine za dva mladoletna otroka upoštevalo njune mesečne potrebe ter razmerje med mesečnimi prejemki obeh staršev.
VSC Sklep Cp 415/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da izročanje materialnih stvari (kot so plenice, mleko ali prašek) ne ustreza zakonski zahtevi po preživljanju mladoletnega otroka v smislu petega odstavka 183. člena DZ.
VSL Sklep IV Cp 799/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri nadpovprečnih zmožnostih staršev preživnina ni omejena zgolj na nujne življenjske stroške, temveč zajema vse konkretno izkazane potrebe otroka, sodišče pa ne opravlja strogega matematičnega izračuna vseh dohodkov, temveč oceno sorazmerja.
VSL Sodba IV Cp 315/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo upoštevanje dejstev, ki so nastala po koncu glavne obravnave, vključno z navedbami o izplačilih v zvezi z razdelitvijo skupnega premoženja.
VSL Sodba IV Cp 1696/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 183. člen -
Sodišče je pri določitvi preživnine ocenilo, da zavezanec kljub nižjim trenutnim dohodkom zmore pridobiti višji mesečni dohodek, na podlagi česar je bila odmerjena preživnina.
VSL Sklep IV Cp 1475/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi preživnine upoštevalo pasivnost zavezanca pri iskanju zaposlitve in njegovo odklanjanje ponujenih delovnih mest, kljub njegovi delovni sposobnosti.
VSL Sklep IV Cp 384/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 189. člen -
Sodišče je razsodilo, da otroški dodatek ni prejemek starša, zato ga je nepravilno vključiti v izračun porazdelitve preživninskega bremena med staršema.
VSC Sodba in sklep Cp 4/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji višine preživnine upoštevalo, da zavezanec kljub zmanjšanju dohodkov zaradi epidemije COVID-19 razpolaga z zadostnimi sredstvi za lastno preživljanje po plačilu preživnine, ter ocenilo, da menjava vrtca v konkretnih okoliščinah ni v korist otroka.
VSL Sodba IV Cp 2047/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 338. člen -
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo dejanski obseg časa, ki ga zavezanec preživi z otrokoma, ter vpliv tega časa na stroške preživljanja.
VSL Sodba IV Cp 855/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da raziskovalno načelo v sporih med starši in otroki strank ne razbremeni dolžnosti določne navedbe dejstev in predložitve dokazov o dohodkih, ki so ključni za odmero preživnine.
VSL Sklep IV Cp 2224/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo stroške, glede katerih sta bila starša soglasna oziroma katerim toženec ni utemeljeno oporekal.
VSL Sodba in sklep IV Cp 1501/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi preživnine presojalo zmožnost plačila toženca, ki prejema minimalno plačo in ima stanovanjske stroške, vendar je potrdilo znesek 200,00 EUR glede na ugotovljene potrebe mladoletnega otroka.
VSL Sodba IV Cp 452/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se otroški dodatek in štipendija ne odštejeta od ugotovljenih potreb otroka pri odmeri preživnine.
VSL Sodba IV Cp 689/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 132. člen -
Sodišče je izpostavilo, da zgolj primerjava višine dohodkov staršev ne opravičuje matematične porazdelitve preživninskega bremena, če ni ustrezno ovrednotena dejanska vpetost starša, pri katerem otrok živi, v vsakodnevno vzgojo.
VSL Sodba IV Cp 1081/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot utemeljen strošek otroka priznalo vpis v zasebni vrtec s koncesijo, saj sta starša o tem soglašala in je bila vključitev v javni vrtec objektivno otežena.
VSL Sodba IV Cp 329/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo stroške letalskih prevozov kot del preživnine, ker je otrok v času stikov v tujini opravljal tudi druge aktivnosti (počitnice, taborniki, delavnice), ki presegajo zgolj izvedbo stika.
VSL Sodba IV Cp 490/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je breme preživnine razporedilo v razmerju 60 % (mati) proti 40 % (oče), upoštevajoč bistveno višje dohodke matere in dejstvo, da otrok preživi znaten del časa pri očetu.
VSL Sodba IV Cp 2895/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri mladoletnih otrocih v vrtcu treba upoštevati višje stroške oblačil in obutve zaradi njihove hitre rasti, kar vpliva na višino mesečne preživnine.
VSL Sodba IV Cp 314/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče pri odmeri preživnine upoštevalo dejstvo, da otrok preživi pri očetu znatno količino časa, zaradi česar so bili določeni stroški (bivanje, razvedrilo, higiena) ocenjeni kot enakomerno porazdeljeni med staršema.
VSL Sodba IV Cp 2464/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da porazdelitev preživninskega bremena ne sme temeljiti zgolj na dejstvu, da eden od staršev opravlja večino skrbi za otroka, če to ni v skladu z ugotovljenim razmerjem v preživninskih zmožnostih staršev.
VSL sodba IV Cp 2972/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine presojalo verodostojnost izpovedb o toženčevih dejanskih dohodkih glede na njegovo premoženjsko stanje in način dela.
VSL sodba IV Cp 1429/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da so navedbe o tem, kateri starš je že kril določene stroške, pravno nepomembne za ugotavljanje celotne višine potreb otroka.
VSL sodba in sklep IV Cp 1922/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo, da tožnica kot mlada in za delo sposobna oseba ni aktivno iskala zaposlitve, čeprav je bil otrok vključen v vrtec, kar je vplivalo na razporeditev preživninskega bremena med staršema.
VSL sodba IV Cp 1941/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 129. člen -
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo specifične stroške otrokove vadnine in prehrane ter presojalo zmožnosti staršev za zagotavljanje teh potreb.
VSL sodba in sklep IV Cp 803/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izrecno poudarilo, da stroški prevozov v zvezi s stiki ne sodijo v okvir preživninske obveznosti, saj gre za osebne stroške staršev.
VSL sodba IV Cp 2846/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji preživninske sposobnosti poudarilo, da se kreditne obveznosti zakonitega zastopnika praviloma ne smejo upoštevati kot olajševalna okoliščina pri določanju višine preživnine.
VSL sodba IV Cp 1174/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji preživninskih potreb treba upoštevati tudi stroške, kot so letni dopusti in športna oprema, ter da mora biti odločitev celovita.
VSL sodba in sklep IV Cp 1189/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zmožnost zavezanca za kritje nadstandardnih potreb ne pomeni avtomatične dolžnosti kritja vseh izkazanih stroškov, temveč morajo biti ti stroški v razumnem razmerju.
VSL sodba IV Cp 653/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri oceni mesečnih potreb otroka je sodišče dolžno upoštevati tudi izkazane stroške nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki predstavljajo del otrokovih življenjskih stroškov.
VSL sodba IV Cp 264/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri odmeri preživnine nedopustno pavšalno ocenjevanje potreb na podlagi statističnih povprečij, saj mora biti višina preživnine prilagojena konkretnim življenjskim okoliščinam otroka.
VSC sodba Cp 719/2013 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZZZDR · 132. člen -
Sodišče je pri odmeri preživnine napačno razporedilo preživninsko breme glede na dohodke staršev in ni pravilno upoštevalo dejstva, da otrok polovico počitnic preživi z drugim staršem.
VSL sodba IV Cp 2874/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje vključitve nadstandardnih stroškov (npr. tečaj solo petja, športne aktivnosti) v višino preživnine in trenutek začetka preživninske obveznosti v razmerju do ugotovitve očetovstva.
VSL sodba IV Cp 695/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru slabšega premoženjskega stanja preživninskega zavezanca (npr. zaradi nezaposlenosti) lahko otroški dodatek služi kot korektiv pri odmeri preživnine, vendar ne nadomešča primarne preživninske obveznosti staršev.
VSL sodba IV Cp 1129/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odločanju o zvišanju preživnine poudarilo pomen sorazmernosti med otrokovimi potrebami in dejanskimi zmožnostmi staršev v primeru spremenjenih okoliščin.
VSL sodba IV Cp 554/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se pri določitvi preživnine upoštevajo tudi tista plačila, ki jih je zavezanec že opravil neposredno za potrebe otroka (npr. šolnina, obšolske dejavnosti), saj ta predstavljajo delno izpolnitev preživninske obveznosti.
VSL sodba in sklep IV Cp 368/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odločanju o preživnini za preteklo obdobje upoštevalo, da so dobrine, ki jih je toženec kupil v naravi (športna oprema, oblačila), že zadostile delu otrokovih potreb, zato je zahtevek za zvišanje preživnine za nazaj v tem obsegu zavrnilo.
VSL sodba IV Cp 1994/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 131.a člen -
Sodišče je poudarilo, da breme nadstandardnih življenjskih razmer, ki presegajo nujne potrebe otrok, ne more biti prevaljeno na zavezanca, če to presega njegove zmožnosti.
VSL sodba IV Cp 1519/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dopustilo začasno znižanje preživninske obveznosti zaradi zmanjšanih pridobitnih zmožnosti zavezanke, ki so bile posledica rojstva otroka.
VSL sodba IV Cp 1277/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo visok življenjski standard staršev in otrokove potrebe v tujini, pri čemer je znesek omejilo na razumne okvire, ki še spodbujajo otrokovo samostojnost.
VSL sodba IV Cp 339/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri odmeri preživnine niso odločilni dejanski izdatki skrbnika, temveč ocena potreb otroka in zmožnosti zavezanca, pri čemer se upoštevajo tudi zavezancu že naložene preživninske obveznosti do drugih oseb.
VSL sodba IV Cp 3879/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti pri presoji preživninske zmožnosti zajet celoten premoženjski položaj zavezanca, saj je preživljanje otroka primarna dolžnost starša.
VSL sodba IV Cp 32/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri odločanju o spremembi preživnine jasno opredeliti, ali so se potrebe otroka dejansko povečale in ali so se dohodkovne zmožnosti zavezanca spremenile, sicer je sodba pomanjkljiva in krši postopkovna pravila o obrazložitvi.
VSL sodba in sklep IV Cp 1836/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine presojalo utemeljenost stroškov bivanja in šolskih potrebščin ter njihovo skladnost z dejanskimi potrebami mladoletnega otroka.
VSL sodba IV Cp 926/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine presojalo utemeljenost vključitve fiksnih stroškov bivanja in lastne pridelave hrane v strukturo otrokovih potreb ter preverjalo dejansko višino dohodkov zavezanca.
VSL sodba IV Cp 3227/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče pri odmeri preživnine ni ustrezno ovrednotilo dejstva, da za otroka skrbi izključno eden od staršev, ter ni celovito ocenilo vseh dokazanih stroškov življenjskih potreb otroka.
VSL sklep IV Cp 1461/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pritožbene navedbe o dodatnih izdatkih očeta za otrokove aktivnosti ne morejo nadomestiti oziroma zmanjšati v denarju določene preživninske obveznosti.
VSL sodba IV Cp 609/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo odločitev o preživnini za čas pred vložitvijo tožbe, saj je bila preživnina napačno prisojena od datuma, ki je predhodil vložitvi tožbenega zahtevka.
VSL sodba in sklep IV Cp 282/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila porazdelitev preživninskega bremena med starša ustrezna, ker je bila izvedena proporcionalna primerjava med deleži prispevkov obeh staršev in njunimi rednimi mesečnimi prejemki.
Sodba II Ips 213/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da vsakodnevna skrb za otroka predstavlja večje breme od stroškov, ki jih ima zavezanec v času stikov, ter da so številni stroški (šola, zdravje, obutev) fiksni in neodvisni od časa bivanja pri posameznem staršu.
VSK sodba I Cp 1713/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče mora pri odmeri preživnine presoditi in obrazložiti vpliv obdobij brezposelnosti zavezanca ter morebitna poplačila zapadlih obveznosti, sicer lahko pride do kršitve postopkovnih pravil o obrazložitvi sodbe.
Sodba II Ips 734/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru sodišče ni vezano zgolj na davčne podatke o izgubi iz samostojne dejavnosti, temveč mora pri odmeri preživnine upoštevati dejansko premoženjsko stanje in zmožnosti zavezanca, ki je hkrati preživninsko breme drugih otrok.
VSL sodba I Cp 850/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo potrebe otrok in zmožnosti staršev po razpadu izvenzakonske skupnosti ter presojalo pravilno porazdelitev preživninskega bremena.
Sodba II Ips 538/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri določitvi preživnine skrbno pretehtati dokaze o dejanskih stroških preživljanja in se opredeliti do vseh navedb strank o spornih izdatkih, saj pavšalno sklicevanje na splošno znana dejstva brez konkretizacije ne zadostuje za utemeljitev višine prispevka.
Sodba II Ips 534/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da odplačevanje kredita za stanovanjsko hišo ne more biti razlog za znižanje preživnine, vprašanja glede bivanja v skupni nepremičnini pa se rešujejo v okviru delitve skupnega premoženja.
Sodba II Ips 368/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri določanju preživnine ni mogoče zahtevati matematične natančnosti, saj se izračuni opirajo na povprečne podatke o potrebah otrok in dohodkih staršev.
Sodba II Ips 53/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo preživnine za obdobje pred vložitvijo tožbe, saj preživnina ne more biti predmet retroaktivnega zahtevka.
VSL sodba I Cp 924/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo toženčevo uveljavljanje prispevkov v naravi (hrana, oblačila, tečaji), kar je vplivalo na presojo o višini dolgovanega denarnega zneska za nazaj.
Sodba II Ips 344/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo razmerje med potrebami sedemletnega otroka, otroškim dodatkom ter dohodki obeh staršev.
VSL sodba II Cp 1998/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi preživnine za čas od vložitve tožbe do izdaje sodbe upoštevalo valorizacijo zneskov na podlagi vladnih sklepov o uskladitvi preživnin z življenjskimi stroški.
VSL sodba I Cp 573/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo specifične otrokove potrebe ter razmerje med zmožnostmi staršev in dejstvom, da otrok živi pri materi, kar je narekovalo spremembo višine mesečnega prispevka.
Sodba II Ips 132/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je določitev preživnine po sodni poti subsidiarna in nastopi šele, ko starša ne dosežeta dogovora o preživljanju otrok niti samostojno niti s pomočjo centra za socialno delo.
Sodba II Ips 367/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo primernost višine preživnine glede na dohodke zavezanca, ki opravlja poklic z zmanjšanimi možnostmi na trgu dela.
Sodba II Ips 265/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti obrazložitev sodbe o preživnini konkretizirana glede potreb otroka in zmožnosti obeh staršev, saj sicer odločitev ni preizkusljiva.
VSL sodba I Cp 1277/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine za štiriletnega otroka upoštevalo stroške vrtca, prehrane, oblačil ter sorazmerni del režijskih stroškov gospodinjstva, pri čemer je kot neutemeljene zavrnilo pritožbene navedbe o previsoki oceni stroškov za plenice in oblačila.
VSL sodba I Cp 821/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da stroški, ki jih ima zavezanec za otroka med stiki, predstavljajo del potrebnih stroškov, vendar jih je treba uravnotežiti s stroški, ki jih ima drugi starš, kateremu je otrok dodeljen.
Sodba II Ips 244/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločitev o zvišanju preživnine, ker sodba ni vsebovala razlogov o konkretnih potrebah otrok in je temeljila na preživninski sposobnosti zavezanca, ki v času izdaje sodbe ni več odražala dejanskega stanja.
VSL sklep I Cp 2222/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se prispevek stare matere v obliki šivanja oblačil ne more avtomatično odšteti od denarne preživninske obveznosti zavezanca, saj mora biti preživnina v denarju namenjena kritju vseh nujnih in koristnih potreb otroka.
VSL sodba I Cp 634/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je znižalo znesek preživnine, ker je ocenilo, da dejanski stroški, ki jih je navajala mati, niso bili v celoti skladni z objektivnimi finančnimi zmožnostmi obeh staršev.
VSL sodba I Cp 101/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine poudarilo, da mora biti ocena otrokovih potreb realna in usklajena z dejanskimi dohodkovnimi zmožnostmi obeh staršev, pri čemer je treba upoštevati tudi bremena, ki jih imajo starši pri preživljanju drugih družinskih članov.
VSL sodba II Cp 372/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi preživnine upoštevalo zmanjšane finančne zmožnosti tožnika po razpadu zakonske zveze in dejstvo, da nekatere stanovanjske stroške za otroka že neposredno krije tožnik.
VSL sodba I Cp 342/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevka za znižanje in zvišanje preživnine, ker je po oceni spremenjenih potreb otrok in zmožnosti zavezanca ugotovilo, da je obstoječa višina preživnine še vedno primerna.
VSL sodba II Cp 1765/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje ni zadostno obrazložilo odločitve o višini preživnine, saj ni celovito presodilo zmanjšanih dohodkovnih zmožnosti zavezanca v razmerju do otrokovih potreb.
VSL sodba II Cp 1994/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je očetu naložilo plačilo večjega deleža preživnine, ker prejema višje dohodke od matere, ki je hkrati v celoti obremenjena z vsakodnevno nego in oskrbo otrok.
VSL sodba II Cp 1757/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se večja skrb za vzgojo in varstvo otroka s strani enega od staršev lahko kompenzira z njegovim večjim dohodkom, kar vpliva na pravično razporeditev preživninskega bremena.
VSL sklep I Cp 1784/99 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 79. člen -
Sodišče mora pri določitvi preživnine celovito presoditi dejanske dohodke in premoženjsko stanje obeh staršev, ne da bi sledilo zgolj navedbam ene stranke.
VSL sodba I Cp 2118/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine preživnine upoštevalo otrokove posebne potrebe zaradi zdravstvenih težav v motoričnem razvoju, ki zahtevajo dodatne stroške prevozov na preglede.
VSL sodba I Cp 810/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da podatki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o minimalnih stroških preživljanja otrok ne zavezujejo sodišča pri določitvi višine preživnine.
VSL sodba II Cp 345/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji otrokovih potreb upoštevati tudi dejstvo hitre rasti otroka in s tem povezano pogostejšo potrebo po menjavi oblačil in obutve.
VSL sklep I Cp 1723/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da očetovo nestrinjanje z otrokovimi izvenšolskimi dejavnostmi ni pravno relevantno za določitev višine preživnine, če so stroški teh dejavnosti dejansko izkazani.
VSL sodba II Cp 1235/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da statistični podatki o stroških za dijake ali upokojence ne morejo nadomestiti individualne presoje zmožnosti staršev, če ti razpolagajo z višjimi ali nižjimi dohodki od povprečja.
Sodba II Ips 205/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da statistični podatki o življenjskih stroških služijo le kot pomoč pri določanju preživnine, ne pa kot edina podlaga za presojo individualnih potreb otroka.
Sodba II Ips 271/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti izrek sodbe glede zvišanja preživnine dovolj določen, da omogoča usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov in izvršbo, tudi če valorizacijo sicer izvajajo upravni organi.
Sodba II Ips 54/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine preživnine za triletnega otroka poudarilo pomen realne ocene stroškov vrtca in prehrane ter sorazmernost preživnine glede na dohodke zavezanca.
Sodba II Ips 422/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine izpostavilo, da morata oba starša, ne glede na njune dohodke, prispevati k preživljanju otroka, četudi to zahteva omejevanje njunih lastnih življenjskih potreb.
Sodba II Ips 400/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi preživnine upoštevalo, da ima toženec kot izolater realne možnosti za dodatni zaslužek, kar mu omogoča plačevanje preživnine kljub nizkim rednim dohodkom.
Sodba II Ips 404/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo, da lahko oče v celoti krije denarne potrebe otroka, če mati k preživljanju prispeva s pretežno vzgojo in oskrbo, kar se šteje za enakovreden prispevek.
Sodba II Ips 300/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo primerjalne dohodke obeh staršev, prejemanje otroškega dodatka ter dejstvo, da preživninski zavezanec živi samostojno, vendar s svojimi dohodki in življenjskimi stroški ni uspel izkazati nezmožnosti plačila prisojene višine.
Sodba II Ips 265/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi preživnine upoštevalo tako ugotovljene dejanske stroške otroka kot tudi splošno znano dejstvo o dodatnem trudu in skrbi starša, ki otroka dejansko vzgaja.
Sodba II Ips 208/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo razmerje med otrokovimi potrebami in dohodki obeh staršev ter ovrednotilo dejstvo, da mati z otrokom živi in zanj skrbi v naravi, medtem ko oče prispeva z denarnimi sredstvi.
Sodba II Ips 165/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo dejstvo, da otroka obiskujeta poklicno šolo, ter razmerje med potrebami otrok in mesečnimi prejemki obeh staršev.
Sodba II Ips 72/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da preživnina, ki ne dosega niti polovice minimalnih statističnih stroškov preživljanja, ob ugotovljenih dohodkih staršev in solastništvu nepremičnine, ni v skladu z zakonskimi merili.
Sodba II Ips 665/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zvišanje preživninskih obveznosti do otrok iz prejšnje zveze ne sme nesorazmerno ogroziti preživninskih potreb otroka iz nove življenjske skupnosti zavezanca.
Sodba II Ips 636/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zavezanec ne more uveljavljati plačila preživnine za nazaj, temveč mora sredstva zagotoviti vnaprej za tekoči mesec.
VSM sodba Cp 1117/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri odmeri preživnine upoštevati nadpovprečno premoženjsko stanje in dohodke zavezanca, ki presegajo zgolj minimalne življenjske stroške otrok.
Sodba II Ips 394/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi preživnine upoštevalo toženčeve zmožnosti v času sojenja, vključno z dohodki, ki jih je prejemal med prestajanjem zaporne kazni, in zavrnilo upoštevanje kasnejšega znižanja dohodkov zaradi bolniškega staleža.
Sodba II Ips 330/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine presojalo vpliv zdravstvenega stanja zavezanca na njegovo zmožnost plačevanja in ugotovilo, da zgolj pavšalno sklicevanje na slabo zdravje brez dokazov o dejanskih stroških zdravljenja ne opravičuje znižanja preživnine.
Sodba II Ips 425/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo razliko v pridobitnih zmožnostih staršev ter dejstvo, da večji del prispevka tožnice k preživljanju otrok predstavlja njeno osebno delo pri vzgoji in oskrbi.
Sodba II Ips 334/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji primernosti preživnine upoštevalo, da je treba poleg denarnega prispevka ovrednotiti tudi dejansko delo starša pri varstvu in vzgoji otroka, da bi se dosegla pravična porazdelitev bremen.
Sodba II Ips 167/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navedbe o visokih življenjskih stroških zavezanca ali zatrjevanje nižjih potreb otrok ne morejo avtomatično znižati preživnine, če to ni podprto z dokazi o dejanskih zmožnostih obeh staršev.
Sodba II Ips 634/94 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi revident ni izpodbijal ugotovljenega dejanskega stanja v času sojenja, temveč je zahteval znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer po zaključku glavne obravnave, kar je pravno nedopustno v okviru revizijskega postopka.
Sodba II Ips 669/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločitev o zavrnitvi preživninskega zahtevka, ker bi pravnomočnost te odločitve neutemeljeno preprečila prilagoditev preživnine v primeru, da bi se v ponovljenem postopku izkazala višja pridobitna sposobnost toženca.
Sklep II Ips 654/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ker otrokovih potreb ni konkretiziralo in jih ni ustrezno izrazilo v denarni obliki.
VSL sodba in sklep II Cp 613/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri določitvi preživnine treba upoštevati potencialno pridobitno sposobnost starša, ne glede na trenutni dejanski dohodek.
Sodba II Ips 171/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine za mladoletna otroka presojalo vpliv možnosti pridelave lastne hrane na kmetiji in razliko v življenjskih stroških staršev, ki živijo ločeno.
Sodba II Ips 935/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da razmerje med dohodki staršev in dejstvo, da je otrok že starejši in bolj samostojen, ne opravičuje porazdelitve preživninske obveznosti, pri kateri bi eden od staršev nosil dve tretjini celotnih stroškov preživljanja.
VSL sklep I Cp 2204/93 — Višje sodišče v Ljubljani