preživnina za razvezanega zakonca

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je ukinilo preživnino, ker je ugotovilo, da tožničini dohodki in premoženje, pridobljeno z delitvijo skupnega premoženja, zadostujejo za njeno preživljanje, s čimer je odpadel pogoj nepreskrbljenosti.

  VSL Sodba IV Cp 1307/2022 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: DZ · 100. člen DZ · 100. člen, odstavek 1 DZ · 106. člen DZ · 106. člen, odstavek 1 DZ · 108. člen ZZZDR · 81. člen ZZZDR · 82.č člen ZZZDR · 83. člen

• Sodišče je pri presoji upravičenosti do preživnine upoštevalo dejstvo, da je tožnica razpolagala s sredstvi iz naslova delitve skupnega premoženja, ki jih je podarila tretjim osebam, kar vpliva na njeno zmožnost lastnega preživljanja.

  VSL Sodba IV Cp 1307/2021 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZZZDR · 50. člen ZZZDR · 81. člen ZZZDR · 81.a člen ZZZDR · 81.a člen, odstavek 1

• Pritožbeno sodišče je zavrnilo zahtevo za preživnino, ker je bila podana šele v pritožbenem postopku, čeprav bi morala biti predmet obravnavanja na prvi stopnji.

  VSL Sodba IV Cp 1313/2019 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZZZDR · 13. člen ZZZDR · 65. člen ZZZDR · 81.a člen ZZZDR · 81.a člen, odstavek 1

• Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo invalidnost toženca, nezmožnost pridobitnega dela ter njegovo zdravstveno stanje, ki je bilo prisotno že ob sklenitvi zakonske zveze.

  VSL Sodba IV Cp 1939/2017 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZZZDR · 81. člen ZZZDR · 81.a člen ZZZDR · 81.a člen, odstavek 3 ZZZDR · 82.c člen

• Sodišče je zavrnilo zahtevek za preživnino, ker je ugotovilo, da toženka ni v večji meri prispevala k družinski skupnosti, saj so gospodinjska dela opravljale pomočnice, hkrati pa je bila delovno sposobna in ni intenzivno iskala zaposlitve.

  VSRS sodba II Ips 210/2016 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: ZPP · 316. člen ZZZDR · 81. člen

• Sodišče je pri oceni zmožnosti plačevanja preživnine upoštevalo tožnikov življenjski slog, vključno s stroški potovanj in hobijev, ter presodilo, da ti izdatki dokazujejo zmožnost plačevanja preživnine.

  VSL sodba IV Cp 3147/2015 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZPP · 413. člen ZZZDR · 81. člen ZZZDR · 81.a člen ZZZDR · 81.a člen, odstavek 1

• Sodišče je obstoj zunajzakonske skupnosti kot ovire za preživnino utemeljilo na podlagi indičnega sklepanja, pri čemer je upoštevalo skupno bivanje, prispevanje k stroškom, skupno nakupovanje in zaznavanje okolice, da sta osebi par.

  VSL sodba IV Cp 3312/2015 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je razveljavilo odločitev, ki je preživnino ukinila zgolj na podlagi ne doseganja eksistenčnega minimuma po tuji tabeli, brez celovite presoje dejanskih potreb upravičenke.

  VSC sodba Cp 251/2010 — Višje sodišče v Celju

• Sodišče je pojasnilo, da lastninska pravica na premoženju ne izključuje avtomatično pravice do preživnine, če tožnik nima dejanskega dostopa do sredstev, ki bi mu omogočala preživetje.

  Sodba II Ips 99/2009 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavrnilo zahtevek za preživnino, ker tožnica ni izkazala nepreskrbljenosti, življenjska skupnost pa je prenehala že dolgo pred vložitvijo zahtevka.

  VSK sodba I Cp 394/2007 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je presodilo, da razvezana zakonka ni več nepreskrbljena, ker je s prodajo solastne nepremičnine pridobila znatna sredstva, ki bi jih lahko uporabila za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja.

  VSK sodba I Cp 902/2006 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je presodilo, da je bila tožnica nezaposlena brez svoje krivde, ker je opustitev zaposlitve temeljila na soglasju med zakoncema za prevzem družinskih obveznosti, po razpadu zveze pa se je tožnica aktivno, čeprav neuspešno, trudila pridobiti zaposlitev.

  Sodba II Ips 32/2007 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo, da je tožnica kljub bolezni sposobna zagotoviti del sredstev za svoje preživljanje z lastnim delom.

  Sodba II Ips 784/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji nezaposlenosti brez krivde upoštevalo dejstvo, da je bila toženka prijavljena kot iskalec zaposlitve in hkrati ocenjena kot težko zaposljiva oseba, kljub zavrnitvi na invalidski komisiji.

  VSK sodba in sklep I Cp 768/2006 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče mora pri odločanju o preživnini presojati tudi vzroke za nevzdržnost zakonske zveze in morebitno krivdo upravičenca za lastno nezaposlenost ali materialno odvisnost.

  VSL sodba in sklep IV Cp 3869/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presojalo, ali pokojninski dohodek tožnice zadostuje za njene življenjske potrebe in ali je toženec kot bivši zakonec dolžan prispevati k njenemu standardu, če tožnica sama ne izkoristi vseh možnosti za dodatni zaslužek.

  Sodba II Ips 85/2005 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da simbolična preživnina ni namenjena trenutni kritju stroškov, temveč dolgoročni socialni varnosti zakonca.

  Sodba II Ips 299/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da trenutna nezaposlenost tožnice brez njene krivde zadošča za priznanje preživnine, pri čemer se bodo morebitne dodatne pridobitne zmožnosti (npr. popoldanska obrt) raziskale v morebitnem nadaljnjem postopku.

  Sodba II Ips 653/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v tej zadevi pri odmeri preživnine upoštevalo specifične zmožnosti preživninskega zavezanca in potrebe upravičenke, vključno z vplivom morebitnih socialnih transferjev (varstveni dodatek) na višino prisojene preživnine.

  Sodba II Ips 509/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da 55-letna zdrava oseba s srednjo izobrazbo, ki zaposlitve še ni aktivno iskala, ne izpolnjuje pogoja nezmožnosti zaposlitve za pridobitev preživnine.

  Sodba II Ips 271/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je izpostavilo, da tožnica ni nepreskrbljena oseba, saj je bila sposobna pridobiti visoka posojilna sredstva, kar kaže na njeno kreditno sposobnost in razpolaganje z dodatnimi viri preživljanja.

  Sodba II Ips 464/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je priznalo pravico do simbolične preživnine, ker tožničin vir preživljanja v obliki brezplačnega stanovanja pri sinu ni bil pravno zavarovan, kar je njen položaj naredilo negotov.

  Sodba II Ips 391/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da administrativne prepovedi in odtegljaji (npr. krediti) ne vplivajo na ugotavljanje višine sredstev, potrebnih za preživljanje razvezanega zakonca.

  VSL sodba I Cp 1420/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presojalo upravičenost preživnine za zakonca v obdobju, preden si je ta uredil status brezposelne osebe in pravice do nadomestila.

  Sodba II Ips 265/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji težke zaposljivosti upoštevalo starost 45 let, nizko stopnjo izobrazbe, zdravstvene omejitve, skrb za bolnega družinskega člana ter visoko stopnjo brezposelnosti v lokalnem okolju.

  VSL sodba I Cp 481/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo zdravstveno stanje toženke, stroške stanovanja ter razliko v finančni zmožnosti med razvezanima zakoncema.

  VSL sodba II Cp 35/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za prenehanje preživninske obveznosti, ker zgolj pridobitev stalne družbene pomoči na strani toženke ne pomeni samodejnega prenehanja zavezančeve obveznosti.

  VSL sodba I Cp 113/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo dejanskih materialnih zmožnosti in potreb tožnice, kar je nujno za presojo utemeljenosti zahtevka za preživnino.

  VSK sklep Cp 999/99 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče mora pri odločanju o preživnini za razvezanega zakonca celovito raziskati dejstva o zaposlitvenem statusu, dohodkih in invalidnosti stranke, saj ti elementi neposredno vplivajo na utemeljenost zahtevka.

  VSL sklep I Cp 1804/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da pri odmeri preživnine za razvezanega zakonca zmožnosti zavezanca igrajo pomembnejšo vlogo kot pri preživnini za otroke, kjer prevladujejo potrebe otroka.

  VSC sodba in sklep Cp 1166/99 — Višje sodišče v Celju

• Sodišče je zavrnilo preživninski zahtevek, ker je bilo ugotovljeno, da je toženka s svojim ravnanjem izključno povzročila nevzdržnost zakonske zveze.

  Sodba II Ips 195/99 — Vrhovno sodišče

• Toženka ni bila upravičena do preživnine, ker se njen socialno-ekonomski položaj po razvezi ni spremenil v primerjavi z obdobjem, ko sta stranki že pred razvezo živeli ločeno in se je toženka preživljala sama.

  VSL sodba I Cp 1470/98 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je zavrnilo revizijsko navedbo, da morajo biti vzroki za razvezo zakonske zveze odločilni pri presoji preživninske obveznosti, in poudarilo diskrecijsko pravico sodišča pri tehtanju teh okoliščin.

  Sodba II Ips 197/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji upoštevalo, da toženka prejema invalidsko pokojnino, dodatek za pomoč in postrežbo ter nadomestilo za telesno okvaro, kar ji zagotavlja zadostno socialno varnost, zato zahtevek za preživnino ni utemeljen.

  Sodba II Ips 223/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je priznalo simbolično preživnino razvezani ženi, ker je njen lastni dohodek (invalidska pokojnina) komaj zadostoval za njeno preživljanje, hkrati pa je bila zavezana k plačilu preživnine za otroke.

  Sodba II Ips 102/97 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo možnost oddajanja nepremičnine (stanovanja v lastni hiši) kot element upravičenčeve zmožnosti za pridobivanje lastnih sredstev.

  Sklep II Ips 174/97 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je upoštevalo, da je toženka s sklenitvijo zakonske zveze izgubila preživnino iz prejšnje zveze, zato bi ji nepriznanje preživnine v konkretnem primeru poslabšalo gmotni položaj.

  Sodba II Ips 362/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo dopustnost zvišanja preživnine v primeru, ko je upravičenec pridobil pokojnino, vendar ta zaradi zdravstvenega stanja in nizke višine ne zadošča za kritje življenjskih potreb.

  Sodba II Ips 575/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je treba pri odločanju o preživnini upoštevati tudi krivdo zakonca za nevzdržnost zakonske zveze, kar sodišči nižjih stopenj v konkretnem primeru nista storili.

  Sklep II Ips 689/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo starost in bolehnost toženke ter dejstvo, da prejeta sredstva iz naslova izročilne pogodbe ne zagotavljajo popolne preskrbljenosti, zato je toženka štela za delno nepreskrbljeno.

  Sodba II Ips 688/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je napačno štelo, da zgolj zmožnost opravljanja lažjih gospodinjskih del avtomatično pomeni delno preskrbljenost tožnice, ne da bi ugotovilo dejanske dohodke iz naslova solastnine na nepremičninah.

  Sklep II Ips 343/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da toženec, ki je zdrav in sposoben za kmetijska in gozdarska dela, ni upravičen do višje preživnine zgolj zaradi zatrjevanega pomanjkanja zaposlitvenih možnosti na trgu dela.

  Sodba II Ips 404/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da socialna varnost ni odvisna zgolj od redne zaposlitve, temveč od celotne ekonomske situacije, vključno z možnostmi razpolaganja z nepremičnim premoženjem.

  Sodba in sklep II Ips 214/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče mora pri odločanju o preživnini celovito presoditi vse okoliščine, vključno z zmožnostjo pridobivanja sredstev z delom in ravnanjem strank, ki je vodilo v nevzdržnost zakonske zveze.

  Sodba II Ips 118/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče mora pri presoji krivde za nevzdržnost zakonske zveze kot razloga za preživnino izvesti dokaze, ki presegajo zgolj nasprotujoče si izpovedi strank.

  VSL sklep II Cp 1173/94 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da zgolj mladost in delovna sposobnost zakonca avtomatično ne izključujeta pravice do preživnine, če je zaradi razveze ogrožena njegova socialna varnost v obdobju prilagajanja na nov življenjski položaj.

  Sodba II Ips 531/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da zgolj prizadevanje za pridobitev zaposlitve ne pomeni avtomatičnega prenehanja pravice do preživnine, če ni izkazana zloraba pravice.

  Sodba II Ips 247/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče pri določitvi preživnine ni smelo upoštevati predpostavke, da bo zavezanec tudi v prihodnje prostovoljno kril stanovanjske stroške upravičenca, saj gre za negotovo dejstvo.

  Sklep II Ips 223/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo, da je toženka kljub zdravstvenim težavam sposobna opravljati lažja pisarniška dela v sinovi obrti in priložnostna dela v tujini, kar vpliva na njeno pridobitno sposobnost.

  Sodba II Ips 977/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da do ukinitev preživnine ne pride, če upravičenka ni pridobila novega premoženja, dohodkov ali sklenila nove zakonske zveze, zavezančeva zgolj osebna stiska pa ne zadostuje za avtomatično prenehanje obveznosti.

  Sodba II Ips 863/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je pri presoji upravičenosti do preživnine ključno ugotavljanje celotnega premoženjskega stanja obeh razvezanih zakoncev, zlasti v primerih bolezni in delovne nesposobnosti.

  Sodba II Ips 860/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je za ukinitev preživnine nujno dokazati spremembo okoliščin v primerjavi s stanjem ob prvotni določitvi preživnine, pri čemer prejšnje odpovedi ali pretekle ugotovitve o zaposlenosti same po sebi ne zadoščajo za avtomatično prenehanje obveznosti.

  Sodba II Ips 427/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odločanju o preživnini upoštevalo kratkotrajnost zakonske zveze in dejstvo, da se toženkine pridobitne zmožnosti zaradi sklenitve ali razveze zveze niso poslabšale.

  Sodba II Ips 250/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče mora v primeru dolgotrajnih preživninskih pravd s sodbo določiti preživnino tako, da je prilagojena postopnemu spreminjanju odločilnih okoliščin za celotno obdobje od nastanka pravice do izdaje sodbe.

  Sklep II Ips 120/93 — Vrhovno sodišče

Viri