preživnina za zakonca

Sentenca

Preživnina za razvezanega zakonca je namenjena zagotavljanju tiste ravni zadovoljevanja življenjskih potreb, ki ustreza materialnim možnostim, kakršne sta zakonca imela v času trajanja zakonske skupnosti in kakršne bi lahko imela tudi v prihodnje, če zakonska zveza ne bi bila razvezana (81. člen ZZZDR). Vprašanje preskrbljenosti zakonca se presoja kot vprašanje trajne in popolne preskrbljenosti, pri čemer se ugotavlja, ali lastni dohodki in premoženje zakonca zadoščajo za kritje stroškov preživljanja na ravni, ki bi bila zagotovljena v času trajanja zakonske zveze.

Pravna podlaga:

Iz posameznih sodb

V primerih, ko zavezanec nima zadostnih sredstev za plačilo preživnine v zahtevanem znesku, sodišče lahko določi preživnino v simboličnem znesku, da ohrani pravno podlago za preživninsko obveznost.

VSM Sodba III Cp 499/2018 — Višje sodišče v Mariboru

Pravna podlaga: ZZZDR · 81. člen ZZZDR · 82.c člen
Sodišče je poudarilo, da je za odločanje o preživninskem zahtevku odločilen datum dejanskega prenehanja življenjske skupnosti in ne datum pravnomočnosti sodbe o razvezi.

VSC sodba Cp 111/2017 — Višje sodišče v Celju

Pravna podlaga: ZZZDR · 50. člen ZZZDR · 50.a člen ZZZDR · 81. člen ZZZDR · 81.a člen
Sodišče je pri presoji preživninske obveznosti izpostavilo, da zavezancu ni mogoče nalagati sprejema vsakega ponujenega dela ali dodatnega žrtvovanja, ki presega zmožnost plačevanja iz obstoječih dohodkov.

VSL sodba IV Cp 3279/2013 — Višje sodišče v Ljubljani

Pravna podlaga: URS · 2. člen ZZZDR · 131. člen ZZZDR · 81. člen ZZZDR · 82. člen ZZZDR · 82.a člen ZZZDR · 82.b člen ZZZDR · 82.c člen
Sodišče je zavrnilo preživninski zahtevek, ker je ugotovilo, da je bila zakonska zveza kratkotrajna in sklenjena z namenom nudenja nege v zameno za ekonomsko korist, pri čemer toženka dogovorjene nege ni izpolnila.

VSL sodba IV Cp 281/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče je presodilo, da sporazumna prekinitev delovnega razmerja pomeni, da je zakonec ostal brez zaposlitve po lastni volji, kar ga razbremenjuje pravice do preživnine.

VSM sodba III Cp 1281/2006 — Višje sodišče v Mariboru
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da tožnica z invalidsko pokojnino in varstvenim dodatkom ni izkazala nezmožnosti preživljanja, ki bi terjala naložitev preživninske obveznosti bivšemu zakoncu.

Sodba II Ips 205/99 — Vrhovno sodišče
Sodišče je poudarilo, da je za odločitev o preživnini ključna celostna presoja zdravstvenega stanja upravičenca in premoženjskega stanja zavezanca, vključno z vzroki za razpad zakonske skupnosti.

Sklep II Ips 267/95 — Vrhovno sodišče
Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do preživnine, ker je njena preskrba že zagotovljena na podlagi izročilne pogodbe s hčerko in prejemanja denarne pomoči centra za socialno delo.

Sodba II Ips 804/94 — Vrhovno sodišče
Sodišče je v tej zadevi revizijo v delu glede preživnine obravnavalo vsebinsko, saj je tožnica utemeljevala zmotno uporabo materialnega prava zaradi pomanjkljive obrazložitve sodišč glede njenega preživninskega standarda.

Sodba II Ips 511/94 — Vrhovno sodišče
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji preživninske obveznosti ugotoviti dejansko možnost izkoriščanja skupnega premoženja, ne le formalno lastninsko upravičenost.

Sklep II Ips 505/94 — Vrhovno sodišče
Sodišče je pri presoji upravičenosti do zvišanja preživnine upoštevalo nezadostnost invalidske pokojnine za kritje nujnih življenjskih stroškov upravičenke.

Sodba II Ips 479/94 — Vrhovno sodišče
Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do preživnine, ker njena pokojnina zadošča za kritje življenjskih stroškov na ravni, ki bi bila zagotovljena v času trajanja zakonske zveze.

Sodba II Ips 259/93 — Vrhovno sodišče