preživnina zakonca po razvezi
Sentenca
Pri odločanju o preživnini razvezanega zakonca sodišče ne upošteva vzrokov za razvezo zakonske zveze po uradni dolžnosti. Stranka, ki želi, da se ti vzroki upoštevajo kot okoliščina pri presoji utemeljenosti ali višine preživninske obveznosti, mora za to podati ustrezne trditve in predložiti dokaze (81. člen ZZZDR). Okoliščina, da so razlogi za nevzdržnost zakonske zveze obstajali že pred njeno sklenitvijo, sama po sebi ne izključuje pravice do preživnine, če so izpolnjeni zakonski pogoji za njeno prisojo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za preživnino, ker je tožnica zahtevek vložila šele po štirih letih od dejanskega prenehanja življenjske skupnosti.
VSC sodba Cp 53/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je bila toženka upravičena do preživnine zaradi nezmožnosti pridobitve pokojninske pravice, ne glede na njeno trenutno zdravstveno sposobnost za delo.
Sodba II Ips 586/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo preživninski zahtevek, ker sta stranki živeli ločeno in ekonomsko neodvisno že skoraj 30 let pred razvezo, zato razveza ni povzročila poslabšanja toženkinega premoženjskega položaja.
Sodba II Ips 570/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da prejšnje premoženjsko stanje zakoncev vpliva na preživnino le pri kratkotrajnih zakonskih zvezah, kjer se premoženjske razmere bistveno ne spremenijo, kar pa v primeru zakonske zveze, ki je trajala več kot 15 let, ne pride v poštev.
Sodba II Ips 372/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da motivi za sklenitev zakonske zveze, ki se nanašajo na pričakovane razmere po smrti zakonca, niso pravno relevantni za odločanje o pravici do preživnine po razvezi.
Sodba II Ips 55/92 — Vrhovno sodišče