preživninska obveznost staršev
Sentenca
Starši imajo dolžnost preživljanja svojih otrok, ki izhaja iz ustavne pravice in dolžnosti staršev (54. člen URS). Preživninski zavezanec se pri presoji zmožnosti za preživljanje ne more uspešno sklicevati na povečano število vzdrževanih družinskih članov ali nizek zaslužek, če bi z ustrezno aktivnostjo lahko zagotovil sredstva za izpolnitev svoje zakonske preživninske obveznosti.
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)
- Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o matičnem registru (ZMatR)
- Zakon o ratifikaciji konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, Uradni list SFRJ (mednarodne)
- Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik o sodnih izvedencih in…)
- Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-C)
- Obligacijski zakonik (OZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da načelo otrokove koristi ni nadustavno načelo in mora pri določanju preživnine upoštevati realne pridobitne zmožnosti zavezanca, tudi v primerih izvajanja skupnega starševstva.
VSM Sklep III Cp 1119/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da nezaposlenost starša ne pomeni avtomatske oprostitve preživninske obveznosti, če ima zavezanec zmožnosti za pridobivanje dohodka.
VSL Sklep IV Cp 1047/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da prostovoljno kupovanje stvari za otroke s strani zavezanca ne nadomešča denarne preživnine in ne vpliva na obstoj denarne preživninske obveznosti.
VSL Sklep IV Cp 378/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da morajo biti preživninske obveznosti zavezancev, ki so delazmožni, usmerjene k spodbujanju iskanja lastnih virov preživljanja za otroka.
VSL Sklep IV Cp 112/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razporeditvi preživninskega bremena upoštevalo dejstvo, da mati izvaja pretežno skrb za mlajšo hčer, oče pa ne izkazuje interesa za skrb in stike, ob hkratni razliki v njunih pridobitnih zmožnostih.
VSL Sklep IV Cp 2060/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se pri odmeri preživnine ne smejo upoštevati povračila stroškov prevoza, prehrane in vračila posojil, ki jih delodajalec izplača zaposlenemu, saj ti niso del dohodka, ki bi bil na razpolago za preživljanje otrok.
VSM Sklep III Cp 834/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odločanju o preživnini poudarilo, da dejanska razporeditev časa, ki ga otrok preživi pri posameznem staršu, neposredno vpliva na porazdelitev finančnega bremena.
VSL Sklep IV Cp 1159/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji preživninske zmožnosti očeta upoštevalo zmanjšanje zaradi stanovanjskega kredita le v sorazmernem delu, ki ustreza stroškom bivanja, in poudarilo prednost preživninske obveznosti pred drugimi dolgovi.
VSL Sklep IV Cp 342/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odločanju o preživninskem bremenu poudarilo, da je treba upoštevati potencialne pridobitne zmožnosti staršev kot enega od odločilnih elementov za zagotovitev materialne blaginje otrok.
VSL Sklep IV Cp 1752/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče določilo način pokrivanja stroškov za izvenšolske dejavnosti, vključno z delitvijo razlike v ceni pri zamenjavi opreme za te dejavnosti.
VSL Sodba IV Cp 1996/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v obravnavanem primeru razmejilo med neposrednim kritjem tekočih stroškov bivanja pri vsakem od staršev in dodatno denarno preživnino za pokritje vseh otrokovih potreb.
VSL Sklep IV Cp 1911/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri porazdelitvi preživninskega bremena upoštevalo primerljiv čas, ki ga otroka preživita pri vsakem od staršev, razmerje v dohodkih, vrednost nepremičnega in premičnega premoženja ter razlike v stanovanjskih stroških staršev.
VSL Sklep IV Cp 1782/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da se od zdravih in delovno sposobnih staršev pričakuje zavedanje starševskih dolžnosti in proaktivno ravnanje v korist mladoletnih otrok.
VSM Sklep III Cp 13/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti zastoj v šolanju za ohranitev preživninske obveznosti upravičen, pri čemer je dokazovanje okoliščin, ki vplivajo na zmožnost šolanja (npr. zdravstveni razlogi), ključno.
VSL Sklep IV Cp 1757/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je staršem omejilo upravljanje s preživnino in določilo, da se ta nakazuje na račune otrok, ki jih upravlja center za socialno delo.
VSM Sklep III Cp 673/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri določitvi začasne preživnine upoštevalo, da je zavezanec zdravstveno sposoben za delo in da obstaja verjetnost, da opravlja delo na črno, kar povečuje njegovo zmožnost prispevanja k preživljanju otroka.
VSL Sklep IV Cp 438/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razporeditvi preživninskega bremena upoštevalo dejstvo, da eden od staršev že med postopkom prevzema pretežni del vsakodnevne skrbi in organizacije življenja otroka.
VSL Sklep IV Cp 45/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je napačno porazdelilo preživninsko breme, ker ni celovito ovrednotilo vseh prispevkov staršev v naravi in denarju za obdobje od vložitve predloga do izdaje sklepa.
VSL Sklep IV Cp 204/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se otroški dodatek in denarna socialna pomoč ne upoštevata kot lastni dohodki preživninskega zavezanca pri določanju višine preživnine.
VSL Sklep IV Cp 972/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 140. člen -
Sodišče je izpostavilo, da je pri presoji zmožnosti treba upoštevati enakovredno izhodišče staršev, vključno z njihovimi obveznostmi do otrok iz drugih zvez.
VSL Sklep IV Cp 98/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 135. člen DZ · 138. člen DZ · 138. člen, odstavek 2 DZ · 139. člen DZ · 151. člen DZ · 189. člen mednarodne · 18. člen URS · 54. člen ZNP-1 · 23. člen ZNP-1 · 23. člen, odstavek 1 ZNP-1 · 3. člen ZZZDR · 105. člen ZZZDR · 105. člen, odstavek 2 ZZZDR · 106. člen ZZZDR · 106. člen, odstavek 3 ZZZDR · 130. člen -
Sodišče je pri presoji pridobitnih zmožnosti zavezanke upoštevalo njeno invalidnost kot objektivno oviro za zaposlitev, kar je vplivalo na porazdelitev preživninskega bremena med staršema.
VSL Sklep IV Cp 444/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da z odločitvijo o skupnem varstvu in vzgoji ne preneha dolžnost sodišča, da določi preživnino za mladoletne otroke.
VSM Sklep III Cp 24/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri porazdelitvi preživninskega bremena upoštevalo dejstvo, da je celotna skrb za vzgojo in varstvo otrok na strani enega starša, medtem ko je bil kredit drugega starša upoštevan le, če je bilo dokazano, da z njim rešuje svoj stanovanjski problem.
VSL Sodba in sklep IV Cp 1605/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da prepustitev premičnin iz skupnega premoženja in najem stanovanja pri toženčevem delodajalcu ne zmanjšujeta preživninske obveznosti toženca do otrok.
VSL Sodba IV Cp 1804/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odločanju o preživnini za otroke tujih državljanov uporabilo tuje pravo (makedonski Zakon za semejstvoto).
VSL Sodba IV Cp 1147/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo po polovični delitvi preživninskega bremena, ker oče z otrokoma preživi le manjši del časa, večino oskrbe pa zagotavlja mati.
VSL Sodba IV Cp 176/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo, da bosta otroka velik del časa preživela pri materi, zato je treba pri izračunu materine preživninske obveznosti upoštevati stroške, ki očetu v tem času ne nastajajo.
VSL Sodba in sklep IV Cp 161/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vpis v matični register o rojstvu zavezuje k preživninski obveznosti, dokler se s pravnomočno sodbo v postopku izpodbijanja očetovstva ne dokaže nasprotno.
VSL Sodba IV Cp 2283/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo, da so dohodki matere višji od izkazanih zaradi lastništva v družbah in prejemanja dohodkov iz najemnin, ter breme razdelilo na polovico, ker sta zmožnosti staršev primerljivi.
VSL Sodba in sklep IV Cp 1248/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Pravilnik o sodnih izvedencih in… · 39. člen Pravilnik o sodnih izvedencih in… · 45. člen Pravilnik o sodnih izvedencih in… · 46. člen ZPP · 153. člen ZPP · 153. člen, odstavek 3 ZPP · 153. člen, odstavek 4 ZPP · 214. člen ZPP · 249. člen ZPP · 249. člen, odstavek 1 ZPP · 408. člen ZZZDR · 129. člen ZZZDR · 129.a člen -
Sodišče je pri presoji zmožnosti toženca upoštevalo njegovo zmanjšano pridobitno sposobnost zaradi bolezni in dejstvo, da si stroške bivanja deli s partnerko v zunajzakonski skupnosti.
VSL Sodba IV Cp 1371/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se preživninska obveznost izpolnjuje v denarju, medtem ko se preživninskemu zavezancu naklonjena darila v naravi ne štejejo za izpolnitev preživninske obveznosti brez soglasja drugega starša.
VSL Sodba IV Cp 600/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razporeditvi preživninskega bremena upoštevalo visoke stroške prevoza, ki jih ima zavezanec zaradi izvajanja stikov na daljši relaciji.
VSL Sodba IV Cp 2581/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti ocena preživljalskih zmožnosti realna in stroga, pri čemer zgolj trenutna brezposelnost zavezanca ne izključuje njegove dolžnosti prispevanja k preživljanju otrok.
VSL Sodba IV Cp 2411/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji upoštevalo vpliv stanovanjskih kreditnih obveznosti zakonite zastopnice na njeno zmožnost preživljanja in vpliv intenzivnosti stikov zavezanca z otroki na porazdelitev preživninskega bremena.
VSL Sodba IV Cp 1591/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da lahko odloča o preživnini za otroka iz razpadle zunajzakonske skupnosti tudi med tekom pravde o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo.
VSM Sodba III Cp 940/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da starševska preživninska obveznost ne vpliva na izpolnitev pogodbenih obveznosti stranke do tretjih oseb v konkretnem gospodarskem sporu.
VSL Sodba I Cp 1607/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pretekla višina preživnine (100,00 EUR) ni zavezujoča pri določanju nove preživnine, če so se spremenile potrebe otroka in premoženjske zmožnosti staršev, tudi če zavezanec navaja nizke osebne dohodke in stroške bivanja.
VSL Sodba IV Cp 1922/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 132. člen -
Sodišče je izpostavilo, da se stroški prevoza, izletov in počitnic, ki jih starš ne izvaja zaradi pomanjkanja stikov, v celoti prevalijo na zavezanca v obliki denarne preživnine.
VSL Sodba in sklep IV Cp 1848/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri zvišanju preživnine presojalo spremembo preživninskih zmožnosti zavezanca, ki je navajal obveznosti do drugih otrok iz nove zveze in odplačevanje kreditnih obveznosti.
VSL Sodba IV Cp 1096/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti denarni prispevek starša, ki z otrokom nima stikov in zanj ne skrbi v naravi, bistveno višji, pri čemer se preživnina odmeri v mejah zmožnosti zavezanca, da ne ogrozi lastnega preživljanja.
VSL Sodba IV Cp 1094/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da starost otroka sama po sebi ni ovira za porazdelitev stanovanjskih stroškov med starša in otroka.
VSL Sodba IV Cp 1413/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji upoštevalo, da imata starša kot direktor podjetja oziroma samostojna podjetnica možnost vplivanja na prikaz svojih dejanskih dohodkov, ter poudarilo prednost preživnine pred stroški, kot so stroški uporabe osebnega avtomobila.
VSL Sodba IV Cp 1080/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo poskus upoštevanja dohodkov partnerja matere kot njenega lastnega dohodka pri odmeri preživnine, saj bi to partnerju de facto podelilo položaj preživninskega zavezanca.
VSL Sodba IV Cp 2909/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 132. člen -
Sodišče je pri porazdelitvi preživninskega bremena upoštevalo poslabšanje finančnega stanja matere zaradi III. kategorije invalidnosti in dejstvo, da je celotno breme neposredne vzgoje in varstva otroka na njej.
VSL Sodba IV Cp 312/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se dohodki otroka iz študentskega dela ne smejo avtomatično odšteti od preživninskega bremena staršev, saj bi to pomenilo neupravičeno razvrednotenje otrokove lastne aktivnosti pri zagotavljanju sredstev za svoje potrebe.
VSL Sodba IV Cp 2884/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 129. člen -
Sodišče je poudarilo, da prejemek iz naslova botrstva ne vpliva na zmanjšanje preživninskega bremena zavezanca.
VSK Sodba I Cp 446/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo ugotavljanje zmožnosti zavezanca na podlagi splošnih podatkov o gospodarski krizi v državi bivanja, saj vpliv na konkretno pridobitno zmožnost ni bil izkazan.
VSL Sodba IV Cp 2379/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 146.a člen ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 2 ZPP · 2. člen ZPP · 2. člen, odstavek 1 ZPP · 313. člen ZPP · 408. člen ZPP · 413. člen ZPP · 82. člen ZPP · 84. člen ZŠtip-1 · 15. člen ZŠtip-1 · 16. člen ZUPJS · 12. člen ZUPJS · 12. člen, odstavek 1 ZUPJS · 12. člen, odstavek 1, točka 4 ZUPJS · 13. člen ZUPJS · 13. člen, odstavek 1 ZUPJS · 13. člen, odstavek 1, točka 1 ZZZDR · 123. člen ZZZDR · 129. člen ZZZDR · 129.a člen ZZZDR · 129.a člen, odstavek 1 ZZZDR · 129.a člen, odstavek 2 -
Sodišče je poudarilo, da je pri razporeditvi preživninskega bremena treba upoštevati tudi dejstvo, da eden od staršev skoraj v celoti samostojno skrbi za vsakodnevno varstvo in vzgojo otrok.
VSL Sodba IV Cp 2459/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo argument tožnika, da bi moral biti oproščen preživnine, ker mu je onemogočena uporaba skupnega stanovanja.
VSL Sodba in sklep IV Cp 1750/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 55. člen ZPP · 107. člen ZPP · 188. člen ZPP · 189. člen ZPP · 189. člen, odstavek 3 ZPP · 408. člen ZPP · 408. člen, odstavek 1 ZPP · 417. člen ZPP · 417. člen, odstavek 1 ZPP · 8. člen ZZZDR · 1. člen ZZZDR · 123. člen ZZZDR · 123. člen, odstavek 2 ZZZDR · 129. člen ZZZDR · 129.a člen ZZZDR · 131.c člen ZZZDR · 78. člen -
Sodišče je pri presoji zmožnosti za preživljanje upoštevalo premoženjsko stanje tožnika po prejemu odpravnine in izplačilu deleža na skupnem premoženju.
VSL Sodba IV Cp 2016/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji zmožnosti zavezanca upoštevalo, da bi ta lahko s pridobitnim delom prispeval k preživljanju, kljub slabšemu poznavanju jezika in brezposelnosti, stroške najema stanovanja pa je ocenilo kot presežne.
VSL Sodba IV Cp 1014/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da obsežni stiki z drugim staršem neposredno vplivajo na porazdelitev preživninskega bremena, saj drugi starš v času stikov neposredno krije del otrokovih življenjskih stroškov.
VSRS sklep II Ips 345/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZZZDR · 129.a člen -
Sredstva socialne države (npr. denarna socialna pomoč) se ne štejejo kot del preživninskih zmožnosti starša, temveč država vstopi kot subsidiarni vir šele, ko preživninski prispevek obeh staršev ne zadošča za minimalne potrebe otroka.
VSRS Sodba in Sklep II Ips 264/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče toženca, da bi moral za preživljanje otroka v rejništvu skrbeti izključno rejenec ali druge institucije, in potrdilo obstoj njegove preživninske obveznosti.
VSC sodba Cp 484/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo, da toženec zaradi odklanjanja stikov z otrokom nima neposrednih stroškov vzgoje in skrbi, ter da ima posledično več prostega časa za pridobivanje dohodkov, ne glede na trenutno brezposelnost.
VSL sodba IV Cp 2535/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi preživnine upoštevalo ugotovljeno zmanjšanje materialnih zmožnosti roditeljev v primerjavi s prejšnjim dogovorom pri CSD.
VSL sodba IV Cp 1749/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da stroški, ki jih ima zavezanec ob stikih z otroki, ne vplivajo na zmanjšanje njegove obveznosti plačevanja mesečne preživnine, določene za kritje otrokovih rednih življenjskih potreb.
VSL sodba IV Cp 1130/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da odškodnina, ki jo mora zakonita zastopnica plačati zaradi onemogočanja stikov, ne predstavlja okoliščine, ki bi upravičevala znižanje preživninske obveznosti.
VSL sodba in sklep IV Cp 1333/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti preživnina določena tako, da ne ogroža eksistence zavezanca, pri čemer je treba upoštevati realne zmožnosti staršev in dejanske potrebe otrok.
VSL sodba IV Cp 871/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo prenehanje obveznosti plačila preživnine na podlagi ugotovitve, da sta dolžnik in zakonita zastopnica mld. upnika v spornem obdobju dejansko živela skupaj v zunajzakonski skupnosti in skupaj skrbela za otroka.
VSK sklep I Ip 6/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zavezanec ne more zmanjševati preživninskega bremena za mladoletnega otroka z navedbo, da finančno podpira polnoletne zaposlene otroke ali da krije stroške nepremičnine.
VSL sodba IV Cp 1435/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da otroški dodatek in prispevek starih staršev ne predstavljata pravno relevantnih okoliščin za znižanje preživninske obveznosti starša.
VSL sodba IV Cp 1211/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnica po zaključenem dodiplomskem študiju ni več upravičena do preživnine za čas podiplomskega študija.
VSL sodba IV Cp 410/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru stiki toženca s hčerama niso bili tako intenzivni, da bi utemeljevali znižanje preživnine zaradi stroškov, ki jih ima zavezanec ob stikih.
VSL sodba IV Cp 413/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca upoštevalo, da poleg redne zaposlitve pridobiva dohodke iz drugih virov ter da je zdravstveno sposoben za delo.
VSL sodba IV Cp 1514/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo potrebo po zmanjšanju diskriminacije med staršema v obdobju pred pravnomočno dodelitvijo otroka, ko še ni vzpostavljen statusni okvir za določitev preživnine.
VSL sodba IV Cp 706/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da pravda za ugotovitev ničnosti ali izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva ni razlog za prekinitev postopka o preživninski obveznosti, saj bi prekinitev ogrozila tekoče preživljanje mladoletnega otroka.
VSL sodba IV Cp 2873/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni upoštevalo brezposelnosti toženke kot olajševalne okoliščine pri odmeri preživnine, ker je bila izguba zaposlitve posledica njenih težav z alkoholom, do katerih je bila nekritična.
VSL sodba IV Cp 2652/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeči stranki nista predložili podatkov o svojem premoženjskem stanju, zato je organ utemeljeno štel, da sta plačilno sposobni.
sodba III U 34/2012 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZZZDR · 124. člen -
Sodišče je zavzelo stališče, da odplačevanje stanovanjskega kredita ne more imeti prednosti pred preživljanjem mladoletnega otroka, zato se ta izdatek ne upošteva pri zmanjševanju preživninske zmožnosti zavezanca.
VSL sodba IV Cp 1639/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se pri ugotavljanju potreb otroka upoštevajo tudi kolektivni stroški, ki odpadejo na posameznega otroka, ne glede na to, pri katerem od staršev preživita več časa.
VSL sodba IV Cp 1489/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru upoštevalo otroški dodatek pri odmeri preživnine zaradi izrazito slabega premoženjskega stanja obeh staršev (brezposelnost, nizki dohodki).
VSL sodba IV Cp 985/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se od skupnih preživninskih stroškov odštejejo otrokovi prejemki (štipendija, otroški dodatek), če jih polnoletni otrok porablja za lastne potrebe.
VSL sodba II Cp 3832/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 123. člen -
Sodišče je poudarilo, da brezposelnost zavezanca sama po sebi ne izključuje preživninske obveznosti, če ima ta druge premoženjske vire ali zmožnosti za pridobivanje dohodka.
VSL sodba in sklep IV Cp 1109/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo toženčevo sklicevanje na urejanje lastne eksistence kot razlog za nižjo preživnino, saj je preživljanje otroka primarna dolžnost.
VSL sodba IV Cp 614/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine poudarilo pomen upoštevanja stroškov bivanja zavezanca, ki živi sam, ter stroškov prehrane in oskrbe, ki nastanejo v času bivanja otrok pri njem.
VSK sodba Cp 888/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da mora starš kljub prejemanju socialne podpore prispevati k preživljanju otrok v okviru svojih objektivnih zmožnosti.
Sodba II Ips 828/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da izdatek zavezanca za odplačevanje potrošniškega posojila ne predstavlja pravno upoštevne okoliščine, ki bi vplivala na znižanje preživnine.
VSC sodba Cp 753/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zavezančevo prejemanje zgolj socialne pomoči in slabo zdravstveno stanje ne pomenita avtomatske oprostitve preživninske obveznosti, saj morajo starši aktivno iskati možnosti za zagotovitev sredstev za preživljanje otrok.
VSK sodba Cp 811/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo, da je eden od staršev prevzel bistveno večji del vsakodnevne vzgoje in varstva, kar vpliva na porazdelitev preživninskega bremena.
VSK sodba I Cp 73/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da z iztekom absolventskega staža in opravljenimi vsemi izpiti preživninska obveznost staršev ugasne, ne glede na kasnejši vpis na drugo fakulteto.
VSM sodba III Cp 1479/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da mora zavezanec za preživljanje v primeru pomanjkanja sredstev omejiti lastne potrebe, pri čemer se kot preživninska zmožnost upoštevajo vsi viri dohodkov, vključno s kmetijsko pridelavo in rejo.
Sodba II Ips 698/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora starš, ki manj prispeva k neposredni negi in vzgoji otroka, svoj delež preživninske obveznosti v večji meri kriti z denarnim prispevkom.
Sodba II Ips 645/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri skupnem varstvu in vzgoji ni mogoče vnaprej določiti pavšalnega prispevka za sprotne nepredvidene stroške (npr. zdravila, prevozi), saj ti terjajo dogovarjanje med staršema.
VSK sodba in sklep I Cp 724/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je republiško štipendijo, ki ni bila vezana na pogodbeno zavezo o bodoči zaposlitvi, utemeljeno upoštevalo kot olajšavo pri odmeri preživninske obveznosti.
Sodba II Ips 385/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi višine preživnine zavrnilo upoštevanje tožnikovih navedb o bodočem najetju stanovanjskega kredita kot razloga za znižanje preživninske obveznosti.
Sodba II Ips 346/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo, da je bila nezaposlenost zavezanca posledica njegovega ravnanja in da se mu je obetala zaposlitev v tujini.
Sodba II Ips 549/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri presoji potreb otroka ni mogoče avtomatično upoštevati vseh stroškov (npr. enkratni stroški mature, specifični telefonski izdatki), zmožnosti starša pa morajo vključevati tudi obveznosti do drugih vzdrževanih oseb in obstoječe kreditne obveznosti.
Sodba II Ips 433/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi preživnine za dve mladoletni hčerki presodilo, da sta preživninski možnosti obeh staršev izenačeni, kar je narekovalo določitev enakega zneska preživninskega prispevka za vsakega od staršev.
Sodba II Ips 392/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da neplačevanje preživnine pred vložitvijo tožbe predstavlja pravno podlago za verzijski zahtevek drugega starša za nazaj, ne glede na to, ali je bil zavezanec predhodno pozvan k plačilu.
Sodba II Ips 303/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora zavezanec izkoristiti vse svoje zmožnosti za zagotovitev preživninskih sredstev, ne glede na trenutni status brezposelnosti.
VSL sodba in sklep I Cp 833/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zavezanec za preživnino ne more izpolniti svoje obveznosti z dajanjem žepnine, nakupom stvari ali neposrednim plačevanjem stroškov namesto plačila denarnega zneska zakonitemu zastopniku.
VSL sodba I Cp 650/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine preživnine upoštevalo razmerje med dohodki staršev in dejanskimi življenjskimi potrebami otrok, pri čemer je poudarilo prednost preživninske obveznosti pred ostalimi dolgovi zavezanca.
Sodba in sklep II Ips 267/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zmanjšanje preživninske zmožnosti zaradi kreditnih obveznosti zavezanca ni pravno dopustno, saj preživninska obveznost do otroka uživa prednost.
VSL sodba I Cp 594/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zavezanec za preživnino ne more biti oproščen plačila zgolj s sklicevanjem na dejstvo, da je iskalec zaposlitve, če je sicer delovno sposoben.
VSL sodba I Cp 336/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vprašanje zakonitosti odvzema mladoletne osebe staršem ne more biti predmet pravdnega postopka o preživnini, saj se to rešuje v upravnem postopku.
VSC sodba Cp 246/00 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zavezanec za preživnino ne more uveljavljati zmanjšanja svoje obveznosti zgolj zaradi sklicevanja na občasno nezaposlenost.
VSL sodba I Cp 2081/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se preživninski zavezanec ne more uspešno sklicevati na znižanje preživnine zgolj zaradi rojstva novih otrok, če ima objektivne možnosti za povečanje svojega zaslužka.
Sodba II Ips 454/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo očeta, ki je kot razlog za neplačevanje preživnine navajal, da dela na očetovi kmetiji brez dohodkov in živi pri starših.
VSL sodba I Cp 1650/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je oče dolžan plačevati višji denarni prispevek, če ima mati nižje dohodke, hkrati pa na njej leži celotna skrb in vsakodnevno delo z otrokom.
VSL sodba in sklep II Cp 1290/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora tudi brezposeln zavezanec k preživljanju otrok prispevati vsaj minimalni znesek, če je sposoben opravljati občasna dela.
VSC sodba Cp 1042/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker sta nižji sodišči zmotno šteli za veljavno izjavo zakonite zastopnice, da do otrokove polnoletnosti ne bo zahtevala zvišanja preživnine, kar predstavlja nedopustno razpolaganje s pravicami otrok.
Sklep II Ips 85/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji preživninske zmožnosti zavezanca utemeljeno upoštevalo njegov dejanski način življenja in premoženjsko stanje, namesto da bi sledilo zgolj njegovi lastni izjavi o višini dohodkov.
Sodba II Ips 529/98 — Vrhovno sodišče
-
Ugotavljanje otrokovih potreb in preživljalskih zmožnosti staršev predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja, na katerega je revizijsko sodišče vezano.
Sodba II Ips 144/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri določitvi preživnine treba upoštevati sorazmernost prispevkov staršev glede na njihove dohodke in stroške skupnega gospodinjstva.
Sodba II Ips 428/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da toženčeve pogodbene obveznosti (kredit) niso upoštevne pri presoji njegovih zmožnosti za preživljanje otrok, saj je preživninska obveznost primarna.
VSM sodba in sklep Cp 1318/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo toženčevo stališče, da se lahko preživninska obveznost zmanjša zaradi njegovih vlaganj v vzdrževanje stanovanjske hiše, v kateri živi otrok.
Sodba II Ips 580/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi preživnine upoštevalo razliko v dohodkih med staršema in dejstvo, da sta otroka šoloobvezna.
Sodba II Ips 385/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da otrokovo opravljanje priložnostnih del za izboljšanje lastnega standarda ne pomeni, da starši niso več dolžni prispevati k njegovemu preživljanju.
Sodba II Ips 784/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da toženec ne more uveljavljati neplačevanja preživnine kot protiutež onemogočenim stikom z otrokom.
Sodba II Ips 438/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine poudarilo, da znesek preživnine, ki je določen na podlagi objektivnih možnosti zavezanca, ne sme biti zgolj simboličen, vendar pa zmožnosti zavezanca (dohodki, zdravstveno stanje, druge obveznosti) postavljajo zgornjo mejo preživninskega prispevka.
Sodba II Ips 292/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi preživnine upoštevalo dohodke staršev, otrokove potrebe ter dejstvo, da so bili toženčevi dohodki obremenjeni z odplačevanjem kreditov, najetih v času trajanja zakonske zveze.
Sodba II Ips 737/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je zavezanec dolžan prodati nepremičnino, ki je ne uporablja za lastno bivanje in ne ustvarja dohodkov, če je to potrebno za zagotovitev sredstev za preživljanje otrok.
Sodba II Ips 683/93 — Vrhovno sodišče