pričakovana zasebnost v elektronski komunikaciji
Sentenca
Pričakovana zasebnost v elektronski komunikaciji ni podana, kadar udeleženec komunicira z osebo, ki lahko z vsebino sporočil kadarkoli seznani tretje osebe ali organe kazenskega pregona. Pravica do komunikacijske zasebnosti preneha v trenutku, ko udeleženec s svojim ravnanjem ali naravo komunikacije (npr. načrtovanje kaznivih dejanj) izstopi iz sfere zaupnosti, saj v takšnem razmerju utemeljeno pričakovanje zasebnosti ne more obstajati.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru obsojenec ni mogel pričakovati zasebnosti pri elektronski komunikaciji, v kateri se je z drugo osebo dogovarjal za načrtovanje umora, saj je bila komunikacija naslovljena na osebo, ki bi lahko vsebino razkrila organom pregona.
VSRS Sodba I Ips 96357/2010 — Vrhovno sodišče