pridobitev državljanstva

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je poudarilo, da pritožnica romunsko državljanstvo pridobi na podlagi prava že ob rojstvu, ne glede na to, da postopek priglasitve še ni bil formalno zaključen.

  VSRS Sodba I Up 51/2025 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: ZUS-1 · 76. člen

• Sodišče je presojalo status osebe, ki je bila nemške narodnosti in je ob določenem datumu prebivala v tujini.

  Sodba X Ips 123/2007 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: ZDen · 63. člen ZDen · 63. člen, odstavek 3 ZPP · 335. člen ZPP · 383. člen

• V konkretnem primeru je bila vloga za pridobitev državljanstva zavrnjena zaradi ponavljajočega se izvrševanja kaznivih dejanj in številnih pravnomočnih obsodb, ki so kazale na nevarnost za javni red države.

  Sodba U 547/92 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila vloga za pridobitev državljanstva zavrnjena zaradi ponavljajočih se kaznivih dejanj in prekrškov zoper javni red in mir, ki so kazali na izostanek prevzgojnega učinka preteklih sankcij.

  Sodba U 911/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot utemeljeno oceno o nevarnosti za javni red štelo primer, kjer je bilo v obdobju štirih let storjenih večje število prekrškov zoper varnost cestnega prometa ter javni red in mir.

  Sodba U 1813/94-7 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da kontinuirane kršitve cestnoprometnih predpisov, ki ogrožajo varnost in premoženje, lahko utemeljujejo sklep o nevarnosti za javni red, medtem ko zastarela kazniva dejanja za takšno oceno ne zadoščajo.

  Sodba U 1406/94-7 Sodba U 1776/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da služenje v tujih oboroženih silah predstavlja varnostno tveganje, ki traja tudi po koncu dejanske vojaške službe.

  Sodba U 1736/94-6 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razveljavilo odločbo, ker je organ pri presoji nevarnosti za javni red upošteval obsodbe, za katere so bili že izpolnjeni pogoji za izbris iz kazenske evidence.

  Sodba U 1100/94-6 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je izpostavilo, da neizbrisane pravnomočne obsodbe in odločbe o prekrških predstavljajo edino dopustno dokazno podlago za ugotavljanje nevarnosti za javni red pri pridobitvi državljanstva.

  Sodba U 80/94-5 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da se pri ugotavljanju nevarnosti za javni red ne smejo upoštevati niti časovno oddaljeni prekrški, če je nastopil izbris obsodbe oziroma če je preteklo daljše obdobje brez ponovitve dejanj.

  Sodba U 871/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožena stranka ni pravilno ovrednotila nevarnosti za javni red, saj je pri oceni upoštevala obsodbe, ne da bi preverila njihov status v kazenski evidenci ter časovno oddaljenost od zadnjega dejanja.

  Sodba U 922/93-6 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila vloga zavrnjena zaradi večkratne pravnomočne obsojenosti tožnika, pri čemer je organ ocenil, da dosedanje kazenske sankcije niso imele prevzgojnega učinka.

  Sodba U 1325/93-6 — Vrhovno sodišče

• V tej sodbi je bila vloga zavrnjena zaradi večkratnih pravnomočnih obsodb za kazniva dejanja (goljufija) ter obstoja več kazenskih postopkov zoper prosilca, kar je utemeljilo oceno o nevarnosti za javni red.

  Sodba U 1013/93-8 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da prisilna odstranitev posameznika iz države s strani državnih organov ne more biti podlaga za ugotovitev, da oseba dejansko ne živi v Sloveniji in s tem ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva.

  Sodba U 1004/93-6 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot podlago za ugotovitev nevarnosti za javni red štelo dve pravnomočni obsodbi za premoženjske delikte, zaradi katerih je bila tožniku izrečena daljša prostostna kazen, ki jo je v času odločanja še prestajal.

  Sodba U 445/93-10 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je odpravilo odločbo, ker organ ni konkretiziral kaznivih dejanj, ki naj bi utemeljevala nevarnost za javni red, in ni upošteval dokazil o drugačnem stanju predkaznovanosti ter okoliščin, povezanih z osamosvojitveno vojno.

  Sodba U 768/93-8 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je odpravilo odločbo, ker tožena stranka ni konkretizirala, katera kazniva dejanja in prekrški utemeljujejo nevarnost za javni red, niti ni upoštevala tožnikovih navedb o spremenjenih življenjskih okoliščinah.

  Sodba U 800/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo status osebe, ki je umrla pred uveljavitvijo veljavne zakonodaje, pri čemer je ugotovilo, da statusa ni mogoče pridobiti na podlagi naknadno sprejetih predpisov.

  Sodba U 1093/93-7 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da organ ni smel zavrniti vloge na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja glede tožnikove kazenske preteklosti.

  Sodba U 443/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo zavrnitev vloge za državljanstvo zaradi večkratnih pravnomočnih obsodb za kazniva dejanja in prekrške zoper javni red in mir, ki so utemeljevale nevarnost za javni red države.

  Sodba U 1318/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo zavrnitev vloge za pridobitev državljanstva zaradi tožnikovega službovanja kot častnik v tujih oboroženih silah po osamosvojitvi Republike Slovenije, kar je bilo ocenjeno kot nevarnost za obrambo države.

  Sodba U 758/93-7 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila zavrnitev vloge za pridobitev državljanstva neutemeljena zaradi pomanjkljive obrazložitve razlogov o nevarnosti za javni red.

  Sodba U 837/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razveljavilo odločbo, ker je organ zavrnil vlogo zaradi domnevnega vdajanja prostituciji brez predhodne pravnomočne odločbe o prekršku.

  Sodba U 880/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da pomanjkljiva obrazložitev dejanskega stanja v upravni odločbi ni bistvena kršitev pravil postopka, če stranka sama v postopku prizna obstoj okoliščin, ki utemeljujejo oceno o nevarnosti za javni red.

  Sodba U 235/93 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila nevarnost za javni red utemeljena na podlagi večkratne kazenske obravnave in pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje velike tatvine na nepogojno zaporno kazen v trajanju enega leta in šestih mesecev.

  Sodba U 759/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je odpravilo odločbo, ker organ ni pravilno ugotovil dejanskega stanja glede nevarnosti za javni red in je neutemeljeno uporabil določbo zakona, ki je stopila v veljavo šele po vložitvi vloge.

  Sodba U 248/93-6 — Vrhovno sodišče

• Organ mora pri uporabi 40. člena ZDRS obrazložiti, zakaj pretekla kazniva dejanja prosilca v konkretnem primeru pomenijo dejansko nevarnost za javni red.

  Sodba U 782/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da večkratna predkaznovanost tožnika zaradi kaznivih dejanj in prekrškov zoper javni red in mir utemeljuje sklep o nevarnosti za javni red, ne glede na njegove družinske vezi in lastništvo podjetja v Sloveniji.

  Sodba U 647/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da večkratna pravnomočna obsodba za kazniva dejanja in prekrške zoper javni red in mir utemeljuje zavrnitev prošnje za sprejem v državljanstvo zaradi nevarnosti za javni red.

  Sodba U 628/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zgolj vložene kazenske ovadbe brez pravnomočne obsodbe ne zadoščajo za avtomatično ugotovitev nevarnosti za javni red pri pridobitvi državljanstva.

  Sodba U 513/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je kaznivo dejanje umora zaradi svoje teže in okoliščin storitve objektivno takšne narave, da utemeljuje sklep o nevarnosti za javni red in mir v smislu zavrnitve vloge za državljanstvo.

  Sodba U 1136/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da mora organ pri presoji dejanskega življenja upoštevati naravo poklica (poklicni glasbenik), ki terja pogosto bivanje v tujini, če so sicer izpolnjeni pogoji stalnega prebivališča.

  Sodba U 997/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo zavrnitev prošnje za državljanstvo zaradi večkratnih obsodb za premoženjska kazniva dejanja, ki kažejo na nevarnost za javni red.

  Sodba U 994/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da diagnoza paranoidne shizofrenije in izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti ne izključujeta nevarnosti za javni red, če je bila oseba predhodno večkrat obsojena zaradi nasilnih dejanj.

  Sodba U 811/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da štirinajstdnevna odsotnost pripadnika JA zaradi urejanja statusa ne pomeni prenehanja dejanskega življenja v Sloveniji, kjer ima posameznik družino in trajno prebivališče.

  Sodba U 341/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo, ali se čas, prebit v drugi republiki zaradi opravljanja vojaške službe, šteje kot prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji, če je posameznik svoje delovne naloge in zasebno življenje kljub temu pretežno vezal na slovenski prostor.

  Sodba U 348/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je odpravilo odločbo, ker organ ni popolno ugotovil dejanskega stanja glede izpolnjevanja pogoja o zagotovljenem viru preživljanja.

  Sodba U 1076/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zgolj prijava stalnega prebivališča ne nadomesti zahteve po dejanskem življenju v Sloveniji, če so dokazi o dejanskem bivanju nasprotujoči.

  Sodba U 657/92 — Vrhovno sodišče

• Tožnik je v vlogi zahteval pridobitev državljanstva na podlagi 40. člena ZDRS, šele v upravnem sporu pa je uveljavljal pridobitev z naturalizacijo po 10. členu ZDRS.

  Sodba U 581/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da mora organ v ugotovitvenem postopku stranko zaslišati, če so sporna dejstva glede dejanskega prebivanja, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za pridobitev državljanstva.

  Sodba U 386/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnik, ki v tujini živi in dela od leta 1969, ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v Sloveniji, čeprav ima tu prijavljeno stalno prebivališče in občasno prihaja na obiske.

  Sodba U 361/92 — Vrhovno sodišče

Viri