pridobitev državljanstva RS

Sentenca

Iz posameznih sodb

• V konkretnem primeru pogoj za pridobitev državljanstva ni bil izpolnjen, ker zakonec prosilke, ki bi jo bil sicer dolžan preživljati, ni bil zaposlen in ni imel trajnega vira preživljanja.

  Sodba X Ips 1479/2006 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila zahteva za pridobitev državljanstva zavrnjena, ker je tožnik prekinil bivanje v Sloveniji zaradi odhoda v sestavu bivše Jugoslovanske armade.

  Sodba U 458/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da upravni organ ne more zgolj pavšalno navesti nevarnosti za javni red, temveč mora pri ravnanjih, ki niso pravnomočno sankcionirana, izvesti dokazni postopek.

  Sodba U 1425/94-6 — Vrhovno sodišče

• Organ je neutemeljeno zavrnil vlogo za pridobitev državljanstva na podlagi kazenske obsodbe, ki bi morala biti v času odločanja že izbrisana iz kazenske evidence, brez ugotavljanja drugih aktualnih okoliščin.

  Sodba U 1686/94-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da službovanje v JLA po njenem odhodu iz Slovenije zahteva natančno ugotavljanje dejanskega stanja glede razlogov za odhod in vrnitev, saj zgolj zaposlitev v tujini ne pomeni avtomatične prekinitve dejanskega življenja v Sloveniji.

  Sodba U 405/95-7 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo zakonitost zavrnitve državljanstva zaradi zadržka nevarnosti za varnost in obrambo države, ker je bil prosilec aktivna vojaška oseba (polkovnik) v bivši JLA po osamosvojitvi RS.

  Sodba U 1577/94-7 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot nevarnost za javni red opredelilo status specialnega povratnika, ki je bil večkrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja zoper življenje in telo ter prekrške zoper javni red in mir.

  Sodba U 1422/94-8 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je kontinuirano storilstvo kaznivih dejanj in številni prekrški (vključno s cestnoprometnimi) zadosten razlog za utemeljitev nevarnosti za javni red pri pridobitvi državljanstva.

  Sodba U 1646/94-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da odhod pripadnika bivše JLA iz Slovenije v času osamosvojitve zaradi urejanja pokojninske dokumentacije pomeni prekinitev dejanskega življenja v RS.

  Sodba U 181/95-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo zavrnitev prošnje za državljanstvo zaradi tožnikove pravnomočne obsodbe za nasilniško obnašanje in številnih prekrškov zoper varnost cestnega prometa.

  Sodba U 1566/93-12 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je tožnik z odhodom na šolanje v pilotsko šolo v tujino na lastno pobudo prekinil dejansko bivanje v RS, kar je onemogočilo pridobitev državljanstva po 40. členu ZDR.

  Sodba U 781/93 — Vrhovno sodišče

• V tej zadevi je bila podlaga za ugotovitev nevarnosti za javni red pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje umora.

  Sodba U 101/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da lastništvo stanovanjske hiše in prijava stalnega prebivališča ne nadomeščata dejanskega bivanja v Republiki Sloveniji, če oseba pretežni del časa prebiva in dela v tujini.

  Sodba U 60/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da obsodbe iz leta 1973, za katere so bili izpolnjeni pogoji za izbris iz kazenske evidence, ne morejo biti podlaga za ugotovitev nevarnosti za javni red po 8. točki prvega odstavka 10. člena ZDRS.

  Sodba U 1138/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zgolj formalni dokazi, kot sta vpis v volilni imenik ali izdana osebna izkaznica, ne nadomestijo dejanskega bivanja kot materialnega pogoja za pridobitev državljanstva.

  Sodba U 315/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da pogoj dejanskega življenja ni izpolnjen, če je posameznik zapustil Slovenijo v sestavu tuje vojaške enote in se trajno nastanil v tujini, ne glede na predhodno dolgotrajno zaposlitev in prijavljeno prebivališče v Sloveniji.

  Sodba U 815/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da odhod iz Slovenije v okviru vojaške enote ne pomeni prekinitve dejanskega življenja, če je bila odsotnost kratkotrajna in prisilna, posameznik pa je ohranil družinsko središče v Sloveniji.

  Sodba U 617/92 — Vrhovno sodišče

Viri