pridobitev državljanstva z naturalizacijo

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bilo dejansko stanje glede pogoja dejanskega in neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji (3. točka prvega odstavka 10. člena ZDRS) pred upravnim organom nepopolno ugotovljeno.

  UPRS Sodba II U 39/2021-29 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDRS · 10. člen

• Sodišče je pojasnilo, da določitev časovnega obdobja prejemanja sredstev v Uredbi ne predstavlja dodatnega nezakonitega pogoja, temveč zgolj pravno domnevo o izpolnjevanju zakonskega pogoja trajnega vira preživljanja.

  VSRS Sodba X Ips 41/2021, enako tudi VSRS Sodba X Ips 8/2021 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: Uredba o merilih in okoliščinah… · 3. člen Uredba o merilih in okoliščinah… · 3. člen, odstavek 1 URS · 120. člen URS · 120. člen, odstavek 2 ZDRS · 10. člen ZDRS · 28. člen ZSVarPre · 27. člen ZVRS · 15. člen

• Sodišče je presodilo, da daljša odsotnost zaradi dela v tujini (detaširani delavec) pomeni neizpolnjevanje pogoja neprekinjenega bivanja, saj prosilec v tem času ni dejansko živel v Republiki Sloveniji.

  UPRS Sodba II U 212/2018-13 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDRS · 10. člen ZDRS · 3. člen

• Pri štetju dni odsotnosti je treba upoštevati le polne dneve, ne pa tudi datumov prihoda in odhoda, zlasti kadar iz potnega lista ali uradnih evidenc niso razvidne natančne ure prestopa državne meje.

  UPRS sodba III U 259/2012 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: Uredba o merilih in okoliščinah… · 2. člen ZDRS · 10. člen

• Sodišče je potrdilo, da se vloga za sprejem v državljanstvo obravnava po 10. členu ZDRS, saj je rok za uveljavljanje pravic po 40. členu ZDRS že potekel.

  sodba IV U 8/2012 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZDRS · 10. člen ZDRS · 40. člen

• Sodišče je potrdilo, da preživnina ne šteje med zakonsko priznane vire sredstev za zagotavljanje materialne in socialne varnosti v postopku naturalizacije.

  sodba I U 998/2011 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: Uredba o merilih in okoliščinah… · 3. člen ZDRS · 10. člen

• Sodišče je presodilo, da potrdilo o začasnem bivanju v samskem domu ne predstavlja ustreznega dokaza o zagotovljenem stanovanju v smislu 4. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS.

  Sodba I Up 946/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zahtevalo presojo meril po 8. členu Uredbe v povezavi s konkretnim ravnanjem tožnika v času njegove zaposlitve v varnostnih organih JLA.

  sodba U 1312/2002 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: Uredba o merilih za ugotavljanje… · 8. člen ZDRS · 10. člen

• Sodišče je presodilo, da pogodba o preživljanju ali zgolj pogodba o zaposlitvi ne predstavljata zadostnega dokaza o trajno zagotovljenih sredstvih za preživljanje v smislu izpolnjevanja pogojev za naturalizacijo.

  Sodba I Up 982/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnica ni izkazala neprekinjenega bivanja, saj je bila v relevantnem obdobju odjavljena iz stalnega prebivališča in je bivala v tujini.

  Sodba I Up 1094/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da tožnica ni predložila dokazil o redni zaposlitvi in prejemkih, ki bi dosegali merila iz 5. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva.

  Sodba I Up 272/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji lojalnosti upoštevalo tožnikovo preteklo aktivno delovanje za varnostno službo nekdanje vojske (KOS) v času osamosvajanja države.

  Sodba I Up 796/99 — Vrhovno sodišče

• Tožnik v postopku ni izkazal pogoja 10-letnega dejanskega prebivanja v Sloveniji, od tega 5 let neprekinjeno pred vložitvijo prošnje, kljub pozivom organa k dopolnitvi vloge.

  Sodba I Up 283/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je bil prosilec aktivna vojaška oseba v JLA, ne zadostuje za avtomatično ugotovitev nevarnosti za obrambo države brez konkretne ocene njegovega ravnanja.

  Sklep I Up 1/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da nove okoliščine, ki so nastale po odločitvi organa prve stopnje, ne morejo biti predmet presoje v upravnem sporu, saj se zakonitost odločbe presoja glede na stanje ob njeni izdaji.

  Sodba I Up 359/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da prostovoljna pomoč otrok pri preživljanju ali zaslužek iz občasne prodaje zelenjave ne predstavljata trajnega vira preživljanja, saj nista pravno zavezujoča niti prisilno izterljiva.

  Sodba I Up 334/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da mora biti nevarnost za obrambo države, ki izhaja iz služenja v tujih oboroženih silah, povezana s konkretnim delovanjem posameznika zoper Republiko Slovenijo.

  Sklep I Up 383/2001 — Vrhovno sodišče

• Tožnik je pogoj dejanskega življenja v Sloveniji prekinil z odhodom na zasebno usposabljanje za pilota v tujino, kar ne predstavlja izjeme po 2. členu Uredbe.

  Sodba I Up 492/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da mora prosilec izpolnjevanje pogoja trajnega vira preživljanja izkazati že v upravnem postopku, pri čemer se redna zaposlitev razlaga kot zaposlitev za nedoločen čas.

  Sodba I Up 404/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razveljavilo odločitev, ker upravni organ ni zanesljivo ugotovil konkretnih dejanj, ki bi utemeljevala nevarnost za javni red, sodišče prve stopnje pa ni presodilo ugovorov glede prenehanja pravnih posledic obsodb.

  Sklep I Up 110/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da se izpolnjevanje pogoja zagotovljenega stanovanja dokazuje z listinami, določenimi v podzakonskem aktu (Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo).

  Sodba I Up 108/99 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila vloga za sprejem v državljanstvo zavrnjena, ker prosilec kljub pozivu v tri mesečnem roku ni predložil zahtevanih listin za dokazovanje izpolnjevanja pogojev.

  Sodba I Up 225/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da pravnomočna obsodba na zaporno kazen predstavlja zadostno podlago za ugotovitev nevarnosti za javni red, ne glede na prosilčev status apatrida.

  Sodba I Up 71/99 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: ZDRS · 10. člen ZUS · 73. člen

• Sodišče je presodilo, da denarno nadomestilo in otroški dodatek ne predstavljata trajnega vira preživljanja za izpolnitev pogojev za naturalizacijo.

  Sodba I Up 171/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da občasno vračanje v Slovenijo med delom v tujini ne zadostuje za izpolnitev pogoja neprekinjenega dejanskega prebivanja, posredovanje zavoda za zaposlovanje pa ne predstavlja napotitve na delo v tujino s strani slovenske organizacije.

  Sodba I Up 138/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da odsotnost prosilca iz Slovenije v obdobju osmih mesecev presega dopustno mejo in pomeni prekinitev bivanja, ki onemogoča pridobitev državljanstva.

  Sodba I Up 192/98 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila prošnja zavrnjena, ker tožnik v času odločanja ni predložil dokazila o aktivnem obvladanju slovenskega jezika, čeprav mu je organ večkrat podaljšal rok za njegovo predložitev.

  Sodba I Up 100/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da izjave staršev in sestre o pomoči pri preživljanju ne zadostujejo za izpolnitev pogoja trajnega vira preživljanja za pridobitev državljanstva.

  Sodba I Up 40/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da izjava staršev o pripravljenosti preživljanja polnoletne osebe, ki ni redno šolana in nima redne zaposlitve, ne predstavlja ustreznega dokaza o trajnem viru preživljanja.

  Sodba U 534/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je odpravilo odločbo o zavrnitvi državljanstva, ker je bila sprejeta na podlagi 3. odstavka 40. člena ZDRS, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo v delu, ki se nanaša na nevarnost za javni red.

  Sodba U 633/96 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je bila prošnja za državljanstvo zavrnjena, ker je bilo na podlagi dokazov ugotovljeno, da otroci dejansko ne prebivajo v Sloveniji, saj šoloobvezni otroci obiskujejo šolo v tujini.

  Sodba U 706/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je pri prosilcih slovenske narodnosti nacionalni razlog za pridobitev državljanstva podan kot predpostavka, ki jo mora organ v primeru zavrnitve konkretno izpodbiti.

  Sodba U 739/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da formalna pripadnost bivši JLA v letu 1991 sama po sebi ne predstavlja zadostnega razloga za zavrnitev državljanstva brez ugotovitve konkretnega ravnanja med agresijo na Slovenijo.

  Sodba U 930/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da upravni organ ni zadostno utemeljil nevarnosti za javni red zgolj na podlagi vrste kaznivega dejanja, ne da bi pri tem upošteval druge okoliščine, kot so dolgotrajno bivanje in zaposlitev kandidata v državi.

  Sodba U 374/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnik, ki je na začasnem delu v tujini, ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja, saj v Slovenijo prihaja le občasno, svoje bistvene življenjske potrebe pa zadovoljuje izven države.

  Sodba U 366/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je odhod v tujino zaradi udeležbe v oboroženih silah tuje države pomenil prekinitev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, zaradi česar prosilec ni izpolnil pogojev za naturalizacijo.

  Sodba U 1857/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo dolžnost obrazložitve pri uporabi nedoločenega pravnega pojma 'državna korist', ko je bila prošnja zavrnjena zgolj s sklicevanjem na mnenje vlade brez vsebinske utemeljitve.

  Sodba U 771/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da aktivno službovanje v JLA po 18. 7. 1991 predstavlja oviro za naturalizacijo zaradi nevarnosti za obrambo države, ne glede na zatrjevano zdravstveno stanje posameznika.

  Sodba U 1893/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da obljuba pomoči staršev in brata pri preživljanju ne predstavlja trajnega vira preživljanja, saj takšna obljuba nima narave iztožljive pravice.

  Sodba U 446/95-5 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da upravni organ ni dolžan posebej obrazložiti razlogov za negativno mnenje vlade o obstoju interesa države pri naturalizaciji.

  Sodba U 1712/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je bila pravnomočna obsodba na štiriletno zaporno kazen zaradi velike tatvine zadosten razlog za oceno o nevarnosti za javni red kot oviri za pridobitev državljanstva.

  Sodba U 1611/95-9 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo zakonitost zavrnitve vloge zaradi sodelovanja prosilca z varnostno službo tuje vojske (JA) pri posredovanju podatkov o vojnih razporedih, kar je bilo ocenjeno kot nevarnost za obrambo države.

  Sodba U 1570/94-7 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zgolj formalno članstvo v stanovanjski komisiji vojaške organizacije ne zadošča za utemeljitev nevarnosti za obrambo države brez dokaza o konkretnem vplivu posameznika na nezakonita ravnanja.

  Sodba U 1275/95-8 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da mora biti zavrnilna odločba ustrezno obrazložena glede dejstev, ki se nanašajo na služenje v oboroženih silah tujih držav kot razlogu za nevarnost obrambi države.

  Sodba U 821/95-8 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila prošnja za naturalizacijo zavrnjena zaradi neizpolnjevanja pogoja aktivnega obvladovanja slovenskega jezika v pisni in ustni obliki.

  Sodba U 634/95-7 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je odpravilo odločbo, ker organ ni ustrezno obrazložil odsotnosti nacionalnega interesa, čeprav sta prosilki izkazovali slovensko narodnost.

  Sodba U 1250/95-9 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razveljavilo odločbo, ker tožena stranka ni zanesljivo ugotovila konkretnih dejanj, ki bi utemeljevala nevarnost tožnika za javni red, varnost ali obrambo države.

  Sodba U 1656/94-7 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: ZDRS · 10. člen

• V konkretni zadevi je organ za zavrnitev prošnje kot nevarnost za obrambo in varnost države utemeljeno upošteval posameznikovo aktivno poveljniško vlogo v vojaških akcijah tuje vojske proti samostojnosti Republike Slovenije.

  Sodba U 1179/94-11 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da oseba na pogojnem odpustu ne izpolnjuje pogoja nekaznovanosti za namene naturalizacije, saj pogojni odpust pomeni, da kazen še ni v celoti prestana.

  Sodba U 684/94-6 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razveljavilo odločbo, ker organ ni celovito preveril razmerja med dohodki iz pokojnine, premoženjem pri banki, prihodki iz nepremičnin in stroški domske oskrbe.

  Sodba U 354/94-8 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je aktivno sodelovanje oficirja JA pri zavarovanju položajev med agresijo na Republiko Slovenijo leta 1991 predstavljalo nevarnost za obrambo države.

  Sodba U 149/95-6 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila vloga za naturalizacijo zavrnjena, ker tožnica zaradi večletnega bivanja v tujini ni izpolnjevala pogoja dejanskega prebivanja v Republiki Sloveniji.

  Sodba U 193/94-7 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot utemeljen razlog za zavrnitev sprejema v državljanstvo zaradi nevarnosti za obrambo države štelo tožnikovo zaposlenost v JLA in njegovo vpletenost v zbiranje podatkov o obrambnih silah Republike Slovenije.

  Sodba U 76/94-6 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je pri presoji trajnega vira preživljanja nujno upoštevati tudi katastrski dohodek iz zemljišč, do katerih ima prosilec pravico uživanja.

  Sodba U 615/93-4 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je šlo za presojo varnostnega zadržka zaradi domnevnega sodelovanja prosilca v sovražnih aktivnostih zoper državo.

  Sodba U 1497/93-6 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da odjava stalnega prebivališča in odselitev v drugo republiko SFRJ zaradi zaposlitve in družinskih razlogov pomeni prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji, kar onemogoča izpolnitev pogoja petletnega neprekinjenega bivanja za naturalizacijo.

  Sodba U 751/93-7 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnik, ki je zaposlen v tujini in v Slovenijo prihaja le občasno, ne izpolnjuje pogoja dejanskega prebivanja, čeprav ima v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče in nepremičnino.

  Sodba U 740/93 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila prošnja zavrnjena, ker prosilec ni izkazal zadostnega znanja jezika, ne glede na njegove navedbe o starosti, upokojitvi in težavah pri udeležbi na preizkusu.

  Sodba U 651/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo zavrnitev prošnje za državljanstvo osebi, ki prestaja večletno zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja umora, saj takšna oseba predstavlja nevarnost za javni red.

  Sodba U 876/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da večkratna pravnomočna obsodba za kazniva dejanja, vključno z umorom, utemeljuje sklep o obstoju nevarnosti za javni red države.

  Sodba U 737/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je bila zavrnitev utemeljena na podlagi ugotovitve, da je prosilec večkratni storilec kaznivih dejanj, pri katerem izrečene zaporne kazni niso dosegle prevzgojnega učinka.

  Sodba U 21/93 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila vloga za državljanstvo zavrnjena zaradi večkratnih pravnomočnih obsodb tožnika za kazniva dejanja zoper premoženje, uradni položaj ter spolno nedotakljivost, kar je organ utemeljeno ocenil kot nevarnost za javni red.

  Sodba U 465/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da mora upravni organ vlogo obravnavati v skladu s pravno podlago, ki jo je stranka izbrala, in ne sme stranke napeljevati na vlaganje prošenj po določbah, ki za njen primer niso relevantne (npr. izredna naturalizacija po 13. členu namesto redne po 10. členu).

  Sodba U 610/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je bila zavrnitev vloge utemeljena zaradi tožnikovega poveljniškega položaja v vojaški strukturi (načelnik operativnega centra v korpusu) in njegovega sodelovanja v aktivnostih zoper Republiko Slovenijo.

  Sodba U 16/93 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila vloga zavrnjena zaradi tožnikovega delovanja zoper interese države, ki je povzročalo kršitve javnega reda in miru.

  Sodba U 632/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razsodilo, da je bila zavrnitev prošnje za državljanstvo neutemeljena, ker je organ spregledal, da je tožnik v stanovanju živel v okviru zunajzakonske skupnosti, katere partnerka je bila najemnica.

  Sodba U 399/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo zavrnitev prošnje zaradi tožnikovega sodelovanja v obveščevalnih dejavnostih JA in uničenja dokumentacije med agresijo na Republiko Slovenijo, kar je bilo ocenjeno kot varnostno tveganje.

  Sodba U 1126/92 — Vrhovno sodišče

• Tožnica ni izpolnila pogoja za pridobitev državljanstva, ker je kljub prijavljenemu stalnemu prebivališču v Sloveniji dejansko živela in delala v tujini.

  Sodba U 669/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je odpravilo odločbo, ker organ ni konkretiziral, katerega od pogojev iz 10. člena ZDRS tožnik ni izpolnjeval, in je neutemeljeno uporabil prosti preudarek namesto ugotavljanja dejanskega stanja.

  Sodba U 773/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da mora biti preverjanje znanja jezika objektivno in ustrezno dokumentirano, pri čemer je treba upoštevati sposobnost sporazumevanja v vsakdanjem življenjskem okolju.

  Sodba U 738/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da uporaba določbe o zavrnitvi vloge zaradi varnostnih razlogov za vloge, vložene pred uveljavitvijo novele, ne posega v pridobljene pravice, saj prosilec postane državljan šele z vročitvijo odločbe.

  U-I-147/92

  Pravna podlaga: URS · 155. člen UZIU · 7. člen ZDRS-A

• V konkretnem primeru je bila vloga za pridobitev državljanstva zavrnjena, ker je tožnik kot aktivni pripadnik Jugoslovanske armade zapustil državo in v njej ni dejansko bival, kljub formalnemu stalnemu prebivališču.

  Sodba U 407/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnica ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v Sloveniji, ker trajno prebiva in dela v tujini, kljub temu da ima v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče in lastniško nepremičnino.

  Sodba U 363/92 — Vrhovno sodišče

• Tožnik ni izpolnil pogoja prebivanja, ker je kljub lastništvu stanovanja v Sloveniji dejansko živel in delal v tujini, v Slovenijo pa se je vračal le občasno.

  Sodba U 908/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnica ni izpolnila pogoja dejanskega življenja v RS, saj je stalno prebivališče prijavila istočasno z odjavo odhoda v tujino za daljše obdobje.

  Sodba U 618/92 — Vrhovno sodišče

Viri