pridobitev lastninske pravice
Sentenca
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini sta potrebna pravni naslov (ius) in pridobitni način (modus). Sklenitev prodajne pogodbe predstavlja zgolj pravni naslov, ki ustvari obligacijskopravno obveznost prenosa lastninske pravice, ne predstavlja pa samega pridobitnega načina, ki je v primeru nepremičnin vpis v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR).
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Obligacijski zakonik (OZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da predložene listine (odločba DURS, uporabno dovoljenje, sklep o dedovanju) ne nadomeščajo zemljiškoknjižnega vpisa kot konstitutivnega elementa pridobitve lastninske pravice na nepremičnini.
VSC Sklep Cp 519/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da postopek parcelacije ne more povzročiti spremembe lastništva zemljišča, če za to ne obstaja veljaven pravni temelj pred samo parcelacijo.
VSL Sodba I Cp 1098/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 39. člen -
Tožniki niso navedli nobenih dejstev, ki bi utemeljevala pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa, zato je bil zahtevek zavrnjen kot nesklepčen.
VSL Sodba II Cp 535/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je neuspešno uveljavljal ugotovitev solastninske pravice na podlagi domnevne geodetske napake v preteklih postopkih, saj ni izkazal veljavnega pridobitnega načina za konkretno parcelo.
VSL Sodba I Cp 2546/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik s preklicem darilne pogodbe ni pridobil lastninske pravice na izviren način, temveč je imel zgolj obligacijski zahtevek za vračilo daril.
VSM Sodba I Cp 236/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnika nista uspela dokazati pridobitve lastninske pravice na podlagi zatrjevane gradnje na tujem svetu ali priposestvovanja, saj so toženci izkazali pravno podlago s kupno pogodbo in vpisom v zemljiško knjigo.
VSRS sodba II Ips 272/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da neplačilo kupnine samo po sebi ne pomeni nedobrovernosti pravne prednice tožnikov pri priposestvovanju nepremičnine.
VSL sodba I Cp 1814/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela dokazati pridobitve lastninske pravice, ker je navajala le plačilo kupnine brez dokazil o veljavnem zavezovalnem pravnem poslu.
VSL sodba II Cp 275/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo deklaratorni značaj vknjižbe v zemljiško knjigo v primeru pridobitve nepremičnine na javni dražbi.
sodba II U 40/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožena stranka ni mogla postati lastnica neprodanega blaga zgolj s tem, da ga je štela za svojega.
Sodba in sklep III Ips 127/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj adaptacija nepremičnine ni veljaven način pridobitve lastninske pravice, četudi je vlagatelj investiral v nepremičnino z vednostjo lastnika.
VSL sodba I Cp 1538/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je določba družbene pogodbe o izgubi pravice do sredstev ob izstopu družbenika predstavljala pravno podlago za prehod iz solastnine v izključno lastnino preostalega družbenika.
Sklep II Ips 105/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni pridobil lastninske pravice na zemljiščih v družbeni lastnini, saj ni izkazal pravnega akta o podelitvi pravice uporabe, gradnja objektov pa ni bila skladna z zakonom.
Sodba II Ips 154/2002 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica v konkretnem primeru ni mogla uveljavljati skupnega premoženja po pravilih o zunajzakonski skupnosti, zato bi morala dokazati drug pravni naslov za pridobitev solastništva.
Sodba II Ips 402/2000 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je zahtevala začasno odredbo na podlagi trditve, da je plačala kupnino za stanovanje, katerega lastnica je postala toženka.
VSL sklep I Cp 1694/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati obstoja dogovora o solastništvu, ki naj bi bil prikrit s kupoprodajno pogodbo, sklenjeno zgolj na ime tožene stranke zaradi izogibanja zakonskim omejitvam glede površine poslovnih prostorov.
VSL sodba I Cp 1163/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je Republika Slovenija pridobila lastninsko pravico na podlagi 14. člena ZSKZ z dnem uveljavitve zakona, zato za pridobitev te pravice vpis v zemljiško knjigo ni bil potreben.
Sodba II Ips 816/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da posest zemljišča ni bistvena za nastanek lastninske pravice, če je bila darilna pogodba že izvedena v zemljiški knjigi, s čimer je darovalka razpolagala s svojo pravico.
Sodba II Ips 517/94 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je neuspešno poskušal z ugotovitveno tožbo v pravdnem postopku doseči pravno neučinkovitost pravnomočnega sklepa nepravdnega sodišča o razdružitvi solastnine.
Sodba II Ips 287/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da posest sama po sebi ne nadomesti manjkajočega pravnega naslova, če tožnik zahtevka ni pravočasno in pravilno utemeljil na podlagi priposestvovanja.
Sodba II Ips 72/94 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica s pogodbo o nakupu objekta kot gradbenega materiala in pogodbo o dovolitvi vselitve ni mogla pridobiti lastninske pravice na nepremičnini.
VSL sodba II Cp 2189/94 — Višje sodišče v Ljubljani