pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je pri podaljšanju pridržanja presojalo, ali je stanje pridržanega, ki je imel diagnozo organske duševne motnje in težave z uživanjem alkohola, še vedno takšno, da predstavlja nevarnost zase ali za okolico.

  Sklep II Ips 608/2009 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo sklep o podaljšanju pridržanja na zaprtem oddelku, pri čemer je zavrnilo pritožbene navedbe glede procesnih napak in pomanjkljivosti izvedenskega mnenja.

  VSL sklep I Cp 1874/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je kot razloga za pridržanje upoštevalo nevarnost za premoženje osebe zaradi zdravstvenega stanja (blodnje) in neobvladovanje kronične bolezni (sladkorna bolezen), kar je utemeljilo s strokovnim mnenjem psihiatra.

  VSL sklep I Cp 1769/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je razveljavilo sklep, ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ogrožanja življenja drugih oseb in ni preverilo, ali so bili mogoči milejši ukrepi namesto prisilnega pridržanja.

  VSC sklep Cp 1565/2005 — Višje sodišče v Celju

• Sodišče je razveljavilo sklep o pridržanju, ker prvostopno sodišče ni obrazložilo, ali pridržanec zaradi svoje duševne bolezni (hebefrenija) dejansko ogroža sebe ali druge v meri, ki opravičuje odvzem prostosti.

  VSM sklep I Cp 1500/2006 — Višje sodišče v Mariboru

• Sodišče je razveljavilo sklep o pridržanju, ker iz spisa ni izhajalo, da bi bil sklep pravilno vročen pridržani osebi, temveč je bil vročen le njeni zagovornici.

  VSL sklep I Cp 568/2006 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da morebitna materialna škoda zaradi opustitve poslovnih obveznosti ne predstavlja tiste hude škode, ki bi upravičevala prisilno hospitalizacijo.

  VSL sklep II Cp 3850/2005 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: ZNP · 70. člen

• Sodišče je razveljavilo sklep o podaljšanju pridržanja, ker izvedenec ni odgovoril na ključna vprašanja o ogroženosti, zgolj dejstvo nejemanjanja zdravil pa ne utemeljuje pridržanja na zaprtem oddelku.

  VSK sklep I Cp 783/2004 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je razveljavilo sklep o pridržanju, ker je bila ocena o nevarnosti pridržanega za okolico utemeljena zgolj na abstraktnih navedbah o možnih halucinacijah, brez izkazane dejanske agresivnosti.

  VSC sklep Cp 1056/2004 — Višje sodišče v Celju

• Sodišče je potrdilo pridržanje, ker je izvedenec ugotovil, da bi zaradi psihoze prišlo do škode na osebi in premoženju pritožnice, če zdravljenje ne bi bilo podaljšano za tri tedne.

  VSL sklep I Cp 714/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče mora v postopku pridržanja osebo zaslišati, če je to mogoče; v nasprotnem primeru mora v odločbi izrecno navesti razloge, ki so zaslišanje onemogočili.

  VSL sklep II Cp 581/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru opustilo zaslišanje pridržane osebe in lečečega zdravnika, kar je povzročilo razveljavitev sklepa o pridržanju.

  VSL sklep I Cp 543/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je skrajšalo trajanje pridržanja, ker psihiatrično izvedensko mnenje ni vsebovalo zadostne prognoze o trajnosti duševne motnje, ki bi opravičevala maksimalno zakonsko določeno trajanje ukrepa.

  VSL sklep I Cp 121/00 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je pri presoji pridržanja upoštevalo diagnozo paranoidne psihoze in konkretna ravnanja, ki so ogrožala varnost pridržane osebe in drugih oseb.

  VSC sklep Cp 1472/99 — Višje sodišče v Celju

• Sodišče je poudarilo, da mora pri presoji ogroženosti osebe zaradi duševne motnje v celoti slediti strokovnim ugotovitvam specialista psihiatra.

  VSL sklep I Cp 1763/99 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri