priglasitev ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki
Sentenca
Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je izbirna pravica davčnega zavezanca, o kateri davčni organ ne odloča z upravno odločbo. Označitev zavezanca v davčnem registru nima narave odločitve v upravni zadevi, zato zoper takšen vpis ni mogoče uveljavljati kršitve načela ne bis in idem. Za ugotavljanje davčne osnove na ta način morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom o dohodnini, davčni organ pa izpolnjenost teh pogojev preverja v okviru davčnega nadzora (308. člen ZDavP-2, 48. člen ZDoh-2).
Iz posameznih sodb
-
Tožnica je priglasitev normiranih odhodkov poskušala uveljaviti za pretekla davčna obdobja, ko je bil rok za priglasitev že potekel.
UPRS Sodba I U 260/2021-21 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da označitev zavezanca v davčnem registru glede načina ugotavljanja davčne osnove ne predstavlja upravnega akta, s katerim bi bilo pravnomočno odločeno o pravicah ali obveznostih.
UPRS Sodba I U 1078/2018-11 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila priglasitev zavržena, ker je zavezanec vlogo z označbo spremembe načina ugotavljanja davčne osnove vložil po 31. marcu.
UPRS sodba I U 66/2016 — Upravno sodišče