prikrivanje
Sentenca
Kaznivo dejanje prikrivanja stori, kdor stvar, za katero ve, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, kupi, sprejme v zastavo, si jo kako drugače pridobi, prikrije ali razpeča (221. člen KZ). Za obstoj kaznivega dejanja se zahteva zavest storilca o nezakonitem izvoru stvari. Dejanje je lahko storjeno tudi v sostorilstvu, kadar več oseb skupaj prevzame takšno stvar z namenom njene uporabe, pri čemer za kazensko odgovornost ni odločilno, kateri od sostorilcev neposredno izvaja fizično dejanje upravljanja s predmetom.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru opis dejanja ni bil zadostno konkretiziran, saj ni vseboval dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je bilo vozilo pridobljeno s kaznivim dejanjem.
VSL Sodba in sklep III Kp 4571/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da pri kaznivem dejanju prikrivanja stvari, pridobljene s tatvino, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni mogoče uporabiti določbe o odpustitvi kazni, ki velja za primere, kjer je pregon vezan na predlog oškodovanca.
Sodba I Ips 4498/2010-66 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je šlo za prikrivanje avtomobila visoke vrednosti, kar je vplivalo na pravno kvalifikacijo in odmero kazni.
VSM sodba III Kp 37319/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da so obdolženci, ki so skupaj prevzeli vozilo, za katerega so vedeli, da je pridobljeno s kaznivim dejanjem, storili prikrivanje v sostorilstvu, ne glede na to, kdo izmed njih je vozilo dejansko upravljal.
VSL sodba I Kp 1160/2000 — Višje sodišče v Ljubljani