primerno stanovanje
Sentenca
Primerno stanovanje je po Stanovanjskem zakonu (SZ) tisto stanovanje, ki obsega dnevno sobo, kuhinjo, sanitarne prostore in predsobo ter zadostno število spalnih prostorov glede na potrebe lastnika oziroma najemnika in njihovih ožjih družinskih članov v skupnem gospodinjstvu (5. člen SZ). Pri presoji primernosti se šteje, da spalnica zadošča za dve osebi, kabinet pa za eno osebo. Ta definicija služi kot merilo za izpolnitev obveznosti lastnika pri zagotavljanju nadomestnega stanovanja v primerih, ko prvotno stanovanje ni predmet prodaje.
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o stanovanjskih razmerjih (ZSR)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Pravilnik o dodeljevanju neprofi…)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo tožničino navedbo, da je stanovanje neprimerno zgolj zaradi odsotnosti ločenega spalnega in bivalnega dela, saj je šlo za garsonjero, pri kateri ta pogoj po 10. členu SZ-1 ne velja.
UPRS Sodba I U 188/2021-17 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da objekt, ki je dotrajan, nima toplotne izolacije, ogrevanja, tople vode ter kaže znake zamakanja in plesni, ne izpolnjuje minimalnih tehničnih zahtev za bivanje in zato ne predstavlja primernega stanovanja.
VSL Sodba I Cp 2130/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da najemnik po sklenitvi najemne pogodbe ne more zahtevati zagotovitve drugega ali večjega stanovanja zgolj s sklicevanjem na standard primernega stanovanja, če je predmet najema že sprejel.
VSL Sodba I Cp 347/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila sporna primernost stanovanja za invalida I. kategorije z gibalno omejenostjo, kar zahteva širšo presojo od zgolj formalnih tehničnih standardov.
UPRS Sodba I U 875/2018-10 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo, ali podedovana hiša predstavlja primerno stanovanje, ki bi utemeljevalo odpoved najemne pogodbe.
VSL Sodba II Cp 485/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SZ · 121. člen SZ · 4. člen SZ · 4. člen, odstavek 2 SZ · 4. člen, odstavek 2, točka 2 SZ · 4. člen, odstavek 2, točka 3 SZ · 4. člen, odstavek 2, točka 4 SZ · 77. člen SZ · 81. člen SZ · 82. člen SZ · 93. člen SZ · 93. člen, odstavek 2 SZ-1 · 10. člen SZ-1 · 103. člen SZ-1 · 103. člen, odstavek 5 SZ-1 · 83. člen -
Sodišče je presodilo, da trditve o nemožnosti uporabe solastniškega stanovanja in odsotnosti priključkov za vodo in elektriko zadoščajo za obrazloženo nasprotovanje primernosti stanovanja v postopku odpovedi najemne pogodbe.
VSRS Sklep II Ips 272/2016 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka ni pravilno pojasnila, na kateri predpis je oprla svojo obrazložitev o zavrnitvi zahteve glede primernosti stanovanjske površine.
UPRS sodba I U 1848/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj površina stanovanja ne zadošča za ugotovitev neprimernosti stanovanja pri presoji finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
sodba I U 467/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da stanovanjski sklad pri določanju površinskih normativov za subvencije ne sme avtomatično uporabljati pravilnikov o neprofitnih stanovanjih, če je te kriterije v skladu z ZNSVS samostojno uredil v javnem razpisu.
sodba II U 68/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pri presoji primernosti stanovanja poudarilo, da je treba upoštevati tudi zdravstveno stanje najemnika (gibanje po etažah) in lokacijsko oddaljenost, ki lahko vplivata na to, ali stanovanje zadošča stanovanjskim potrebam.
VSL sodba I Cp 3853/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali ponujeno stanovanje pomeni poslabšanje pogojev bivanja zaradi razlike v načinu ogrevanja in drugih bivalnih okoliščin v primerjavi s trenutnim stanovanjem najemnika.
VSC sklep Cp 499/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da lastnik ni dolžan zagotoviti večjega ali boljšega stanovanja, kot je za najemnika primerno po zakonskih kriterijih, razen če najemnik dokaže, da njegov trenutni stanovanjski standard ne dosega zakonskega minimuma.
VSK sodba I Cp 1682/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da se presežek površine stanovanja nad normativi, določenimi s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, pri presoji premoženjskega stanja prosilca za brezplačno pravno pomoč upošteva kot premoženje.
sodba U 436/2006 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pojma primernega stanovanja (splošna definicija) in primernega socialnega stanovanja (v kontekstu krivdne odpovedi najemne pogodbe) nista enačljiva.
VSL sodba I Cp 18/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali prostor, ki je bil le provizorično pregrajen v dve sobi, ustreza standardu dvosobnega stanovanja kot primernega nadomestnega stanovanja.
Sodba II Ips 342/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri nadomestnem stanovanju po 129. členu SZ ni nujno, da stanovanje po točkovni vrednosti ali drugih specifičnih lastnostih popolnoma ustreza prejšnjemu stanovanju, temveč mora izpolnjevati zakonske standarde primernosti.
Sodba II Ips 17/97 — Vrhovno sodišče
-
Ustavno sodišče je presodilo, da ureditev, ki imetniku pravice do uporabe stanovanja ob preselitvi zagotavlja zgolj primerno stanovanje po 5. členu SZ, ni v neskladju z Ustavo RS.
-
Sodišče je pri presoji primernosti upoštevalo tudi solastniške deleže na drugih nepremičninah in dejstvo, da mladoletnost otrok v času preselitve ni narekovala takojšnje ločitve generacij.
Sodba II Ips 223/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se v izvršilnem postopku presoja, ali stanovanje, ki ga lastnik ponuja v nakup, ustreza zakonskim merilom primernosti iz 5. člena SZ.
VSK sodba Cp 503/93 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da stanovanje v novozgrajeni hiši, oddaljeni 20 km od centra mesta, predstavlja primerno stanovanje, saj ne pomeni bistvenega poslabšanja razmer za imetnika in uporabnike.
Sodba II Ips 622/92 — Vrhovno sodišče