primernost izvršilnega naslova
Sentenca
Izvršilni naslov je primeren za izvršbo le, če so v njem določno opredeljeni upnik, dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (21. člen ZIZ). Če obveznost v izvršilnem naslovu ni določena na način, ki bi omogočal neposredno izvršitev brez dodatnega vsebinskega odločanja o utemeljenosti terjatve, izvršilni naslov ni primeren za izvršbo. Izvršilno sodišče nima pristojnosti za vsebinsko presojo upravičenosti terjatev, ki niso jasno razvidne iz samega izvršilnega naslova.
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba EU 1215/2012)
- Zakon o izvršilnem postopku (ZIP)
- Zakon o Jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da terjatev za izredne preživninske stroške, ki v izvršilnem naslovu niso določno opredeljeni, ni primerna za izvršbo, saj bi njihova utemeljenost zahtevala vsebinsko presojo, ki presega pristojnosti izvršilnega sodišča.
VSC Sklep IV Ip 1/2026 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče mora paricijski rok določiti v sklepu o izvršbi, ne pa v sklepu o ugovoru, saj gre za procesno sanacijo pomanjkljivosti izvršilnega naslova.
VSL Sklep I Ip 690/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno določilo paricijski rok v sklepu o ugovoru, namesto da bi o izvršbi ponovno odločilo s sklepom o izvršbi po poteku roka za prostovoljno izpolnitev.
VSL Sklep I Ip 791/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi sodna poravnava glede izročitve 'fotografij iz družinskih albumov' ni bila dovolj določljiva, da bi izvršilno sodišče lahko opravilo izvršbo brez dodatnega vsebinskega odločanja.
VSC Sklep I Ip 208/2023 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZIZ · 21. člen -
Sodišče je poudarilo, da je za namene izvršbe nujna razlaga izreka sodne odločbe, kadar ta vsebuje opis dolžnikove obveznosti, ki je sicer predmet spora glede določnosti.
VSL Sklep I Ip 930/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da sodna poravnava vsebuje prepovedni del, ki je primeren izvršilni naslov, zato tožeča stranka ne more z novo tožbo spreminjati že dogovorjene ureditve.
VSL Sklep I Cp 1102/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da izvršilno sodišče ne sme dopolnjevati izvršilnega naslova z elementi iz obrazložitve, če ti niso vsebovani v izreku, saj bi to pomenilo nedopusten poseg v vsebino izvršilnega naslova.
VSM Sklep I Ip 145/2021 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: Uredba EU 1215/2012 · 37. člen Uredba EU 1215/2012 · 37. člen, odstavek 1 Uredba EU 1215/2012 · 41. člen Uredba EU 1215/2012 · 41. člen, odstavek 1 Uredba EU 1215/2012 · 42. člen Uredba EU 1215/2012 · 42. člen, odstavek 1 Uredba EU 1215/2012 · 45. člen Uredba EU 1215/2012 · 45. člen, odstavek 1a Uredba EU 1215/2012 · 53. člen ZIZ · 21. člen ZIZ · 21. člen, odstavek 1 ZIZ · 38. člen ZIZ · 58. člen -
V konkretnem primeru je sodišče preuranjeno zavrnilo predlog za izvršbo, ker ni dokazno ocenilo vseh listinskih dokazov, s katerimi je upnik izkazoval obseg izpolnitve obveznosti iz dednega dogovora.
VSC Sklep I Ip 412/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da notarski zapis z aneksom predstavlja primeren izvršilni naslov, če so v njem opredeljeni elementi za določitev obsega obveznosti, tudi če terjatev ni izražena v fiksnem znesku, temveč je določljiva na podlagi v njem opredeljenih parametrov.
VSC Sklep II Ip 215/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sklep o izvršbi, ker je bil izvršilni naslov glede obveznosti vzpostavitve prejšnjega stanja premalo določen in bi od izvršilnega sodišča terjal vsebinsko ugotavljanje stanja pred motenjem posesti.
VSM Sklep I Ip 1101/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da sta besedni zvezi 'omogočiti vstop v stanovanje' in 'omogočiti uporabo stanovanja' v sodni poravnavi dovolj določni, saj je vstop v stanovanje neizogiben pogoj za njegovo uporabo.
VSM Sklep I Ip 609/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da predloženi sklep o domiku ni primeren izvršilni naslov za izselitev, ker v izreku ni vseboval izrecne odločitve o dolžnikovi izselitvi po drugem odstavku 192. člena ZIZ.
VSM Sklep I Ip 227/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru izvršba za zakonske zamudne obresti ni bila dovoljena, ker odločba Sklada, ki je služila kot izvršilni naslov, ni vsebovala naložitve dolžnosti plačila zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil.
VSL Sklep I Ip 464/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora sodišče v primeru nejasnih navedb o času izpolnitve nedenarne obveznosti uporabiti materialno procesno vodstvo in upnika pozvati k dopolnitvi trditvene podlage, namesto da takoj zavrne predlog za izvršbo.
VSM Sklep I Ip 65/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo izvršbo za zakonite zamudne obresti, ker odločba sklada ni vsebovala jasnega izvršilnega naslova za njihovo izterjavo od posameznih zapadlih zneskov nadomestila preživnine.
VSL Sklep II Ip 1454/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila obveznost izročitve premičnin (lesa) dovolj določljiva, saj so elementi o vrsti, količini in lokaciji iz obrazložitve sodbe omogočali zadostno individualizacijo predmeta.
VSM sklep I Ip 1182/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Določitev paricijskega roka v sklepu o izvršbi po 21. členu ZIZ ne more ustvariti vsebinske obveznosti izpraznitve, ki v samem izvršilnem naslovu ni bila določena.
VSK sklep II Ip 470/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Upnik je v predlogu za izvršbo zahteval izpraznitev celotne nepremičnine, medtem ko se je izvršilni naslov nanašal na izpraznitev solastniškega dela nepremičnine, kar je sodišče štelo za zahtevo v okviru (ali manj kot) tistega, kar upniku pripada.
VSL sklep II Ip 1384/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izvršbo, ker je upnik zahteval denarno izpolnitev, medtem ko je bila v izvršilnem naslovu določena le nedenarna obveznost.
VSM sklep I Ip 1234/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bila opredelitev stroškov opomina v notarskem zapisu preohlapna, zato terjatev ni bila primerna za izvršbo.
VSL sklep I Ip 3183/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodba v kolektivnem delovnem sporu, ki le ugotavlja kršitev kolektivne pogodbe in naloži izplačilo razlike v plači na abstraktni ravni, ne predstavlja izvršilnega naslova za posameznega delavca, dokler ni ugotovljeno njegovo konkretno prikrajšanje.
VSL sklep III Ip 3514/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izvršbo zakonskih zamudnih obresti, ker te niso bile določene v predloženem izvršilnem naslovu.
VSM sklep I Ip 340/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti primernost izvršilnega naslova, tudi če dolžnik tega v ugovoru izrecno ne uveljavlja.
VSL sklep I Ip 2897/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru notarski zapis kot izvršilni naslov ni bil primeren za izvršbo, ker ni vseboval opredelitve temelja in obsega posameznih izterjevanih postavk najemnine in stroškov.
VSL sklep II Ip 5765/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se pomanjkljivosti v določnosti izvršilnega naslova ne morejo sanirati s sklicevanjem na listine iz predhodnega pravdnega postopka, če te niso del samega izvršilnega naslova.
VSM sklep I Ip 110/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Upnica ni izkazala dejanskega dela s skrajšanim delovnim časom, kar je materialnopravni pogoj za nastanek pravice do nadomestila plače, zato izvršba glede te nedenarne terjatve ni bila mogoča.
VSL sklep III Ip 2785/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da sodna poravnava ni izvršilni naslov, ker dolžniku ni nalagala nobene obveznosti, temveč je vsebovala le dovoljenje upnika dolžniku za določeno ravnanje.
VSL sklep I Ip 1324/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da ugotovitvena sodba o trajanju delovnega razmerja sama po sebi ne vsebuje elementov za izterjavo denarnih terjatev (razlike v plačah, regres), zato ni primeren izvršilni naslov za te denarne zahtevke.
VSM sklep I Ip 1450/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pravilno razveljavilo sklep o izvršbi za izterjavo zamudnih obresti, ki niso bile vključene v izvršilni naslov, čeprav dolžnik tega dela terjatve v ugovoru ni posebej izpodbijal.
VSM sklep I Ip 1137/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot primerno pomanjkljiv oziroma nedoločen zahtevek ocenilo zahtevo za 'omogočitev dostopa po novih stopnicah', saj ta ne določa jasne vsebine in obsega dolžnikove obveznosti.
VSC sklep Cp 861/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za izvršbo zamudnih obresti, ker te niso bile določene v izvršilnem naslovu, na katerega se je upnik skliceval.
Sodba II Ips 475/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo poskus upnika, da bi nejasno obveznost iz sodne poravnave dopolnil z naknadnimi pojasnili in zaslišanjem, saj izvršilni naslov sam po sebi ni vseboval vseh elementov za izvršbo.
VSK sklep I Ip 138/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da Javni jamstveni in preživninski sklad RS ne more izterjati zakonskih zamudnih obresti na podlagi zakonske cesije, če te niso izrecno zajete v izvršilnem naslovu (obvestilu o uskladitvi nadomestila).
Sklep II Ips 68/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da so zakonske zamudne obresti kot posledica zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti določljive na podlagi zakona, tudi če je bila o njih sklenjena sodna poravnava.
VSL sklep IV Cp 929/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je terjatev iz sodne poravnave, ki se nanaša na razliko med prejetimi zneski in zneski, ki bi bili prejeti glede na vrednost opravljenega dela, dovolj določljiva za izvršbo.
VSL sklep III Cp 1467/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da nalog za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v konkretnem primeru ni bil dovolj določen za neposredno izvršbo.
VSL sklep III Cp 1458/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da izvršilni naslov ni primeren za izvršbo, ker se firma dolžnika v njem ni ujemala s firmo, ki je bila v času nastanka naslova vpisana v sodni register.
VSL sklep III Cp 1348/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni smelo zavrniti predloga za cenitev predmeta izvršbe z utemeljitvijo, da izvršilni naslov ni bil primeren zaradi pomanjkljive individualizacije predmeta.
VSC sklep Cp 735/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ustavilo izvršbo, ker je izvedenec ugotovil, da odmera zemljišča v naravi na podlagi sodne poravnave ni več mogoča zaradi nedoločljivosti obsega izpolnitve.
VSL sklep III Cp 2047/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik ne more predlagati izvršbe za dejanje (podpis sporazuma), ki v sodni poravnavi ni bilo določeno kot obveznost, temveč le kot pogoj za njeno veljavnost.
VSL sklep III Cp 1664/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo tudi, če iz njega niso neposredno razvidni neto zneski plač, če so podani vsi drugi elementi za izračun terjatve iz naslova nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
VSL sklep III Cp 1807/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da predhodna zavrnitev izvršbe zaradi pomanjkljivosti v konkretnem izvodu listine (manjkajoči znesek glavnice) ne preprečuje ponovne vložitve predloga, če upnik predloži ustrezno dopolnjen ali pravilen izvod izvršilnega naslova.
VSL sklep III Cp 631/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dolžnikovo trditev o neizvršljivosti naslova, ker naj bi izročitev uporabnega dovoljenja zahtevala aktivna dejanja dolžnika, ter poudarilo, da prav ta dejstva utemeljujejo primernost izvršbe.
VSL sklep III Cp 2048/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo izvršbo, ker je bila v izvršilnem naslovu kot upnik navedena stanovanjska zgradba namesto konkretnih fizičnih oseb (solastnikov), kar je onemogočilo identifikacijo upnika.
VSL sklep III Cp 1547/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izvršbo nadomestila osebnega dohodka, ker v izvršilnem naslovu višina prikrajšanja ni bila določena niti določljiva.
VSL sklep III Cp 661/95 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo primernost izvršilnega naslova, ki je vseboval obveznost plačila tolarske protivrednosti tuje valute (DEM) po uradnem tečaju na dan plačila.
VSL sklep II Cp 2053/93 — Višje sodišče v Ljubljani