primernost izvršilnega naslova za izvršbo

Sentenca

Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem jasno določeni upnik, dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (21. člen ZIZ). Obveznost se šteje za določljivo, če so vsi parametri za njen izračun izhajajoči iz samega izvršilnega naslova ali iz znanih okoliščin pravnega razmerja, ki dolžniku omogočajo izpolnitev brez dodatnega vsebinskega odločanja izvršilnega sodišča. Če je obveznost izračunljiva na podlagi podatkov, ki so dolžniku kot zavezancu poznani, izvršilni naslov izpolnjuje zahtevo po določljivosti.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je presodilo, da je nedenarna obveznost plačila prispevkov določljiva, čeprav v izvršilnem naslovu ni naveden točen bruto znesek plače, saj je ta podatek dolžniku (delodajalcu) znan iz narave delovnega razmerja.

    VSL Sklep I Ip 1120/2024 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V konkretnem primeru izvršilni naslov ni bil primeren, saj ni vseboval vseh objektivnih elementov za izvršitev denarne terjatve, hkrati pa ni šlo za izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve vrnitve delavca na delo.

    VSL sklep III Cp 1085/2002 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je razveljavilo izvršbo, ker izvršilni naslov ni vseboval podatkov o višini zaostalih osebnih dohodkov, temveč je nalagal le plačilo brez določitve zneska ali podlage za njegov izračun.

    VSL sklep III Cp 574/94 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri