pripor v ekstradicijskem postopku
Sentenca
Pripor v ekstradicijskem postopku je nujen ukrep za zagotovitev navzočnosti tujca v postopku izročitve, ki se lahko odredi le pod pogoji, določenimi v zakonu ali mednarodni pogodbi (521. in 525. člen ZKP). Pripor je mogoče odrediti le na eni zakonski podlagi, kar pomeni, da vzporedno izvrševanje pripora v rednem kazenskem postopku in začasnega ekstradicijskega pripora zoper isto osebo ni dopustno. Sodišče mora pri odreditvi zagotoviti, da je ukrep omejen na nujne primere nevarnosti pobega ali skrivanja tujca.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zoper obdolženca ni mogoče hkrati odrediti začasnega pripora v ekstradicijskem postopku, če je zoper njega že odrejen pripor v nedokončani kazenski zadevi.
Sodba I Ips 227/2007 — Vrhovno sodišče