pripor zaradi koluzijske nevarnosti
Sentenca
Priporni razlog koluzijske nevarnosti (2. točka 1. odstavka 201. člena ZKP) zahteva obstoj konkretnih in utemeljenih okoliščin, ki kažejo na realno nevarnost, da bo osumljenec oviral kazenski postopek z vplivanjem na priče, soobdolžence ali udeležence. Zgolj teoretična možnost vplivanja ali pavšalno navajanje nevarnosti brez konkretizacije dejanj in identificiranih oseb ne zadostuje za zakonito odreditev pripora. Sodišče mora v sklepu jasno obrazložiti, katere konkretne okoliščine utemeljujejo takšno nevarnost.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri podaljšanju pripora upoštevalo osebnostno in čustveno labilnost prič ter obdolženčevo domnevno nadrejenost nad njimi, kar povečuje tveganje za vplivanje na njihovo izpovedbo na glavni obravnavi.
VSRS Sklep II Kr 34126/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj pravna prekvalifikacija dejanja (npr. iz goljufije v organiziranje denarnih verig) ob nespremenjenem obsegu kriminalne količine ne omaje utemeljenosti pripornih razlogov.
Sodba XI Ips 20332/2011- — Vrhovno sodišče
-
Bojazen vplivanja na oškodovanca je bila utemeljena z grožnjami, izrečenimi ob storitvi dejanja, in dejstvom, da so osumljenci oškodovanca zasledovali še nekaj dni po dogodku.
Sodba I Ips 356/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je utemeljilo, da koluzijska nevarnost ostaja podana tudi po zaslišanju priče, če so potrebne dodatne preveritve, soočenja ali če je priča zaradi osebnostnih lastnosti ali strahu dovzetna za vplivanje obdolženca.
Sodba I Ips 67/2007 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bilo stališče, da sodišče pri ponovnem odločanju o priporu ne sme samovoljno širiti koluzijske nevarnosti na kazniva dejanja ali soosumljence, ki niso bili zajeti v razveljavljenem sklepu, če državni tožilec ni vložil pritožbe.
Sodba I Ips 298/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sklep o podaljšanju pripora, ker je bila koluzijska nevarnost utemeljena le na pavšalni možnosti vplivanja, ne pa na konkretnih dejanjih obdolženca.
Sodba I Ips 143/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odreditev pripora, ker sklep ni vseboval konkretnih okoliščin za koluzijsko nevarnost, temveč le pavšalno navedbo možnosti vplivanja na soobdolžence.
Sodba I Ips 119/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji koluzijske nevarnosti kot relevantno okoliščino upoštevalo dejstvo, da premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, še ni bila najdena, zaradi česar obstaja velika verjetnost, da bi obdolženec na prostosti poskrbel za njeno prikritje.
Sodba I Ips 62/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odreditev pripora, ker sklep ni vseboval konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale nevarnost vplivanja na še neidentificirano pričo.
Sodba I Ips 182/2001 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bila bojazen vplivanja na priče utemeljena, ker se je promet z mamili odvijal v krogu oseb, ki pred sodiščem še niso bile zaslišane.
Sodba I Ips 15/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi hipotetična možnost vplivanja na priče pred odreditvijo pripora pomenila bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Sodba I Ips 331/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji zakonitosti pripora štelo, da je bila obrazložitev sodišč o obstoju koluzijske nevarnosti zadostna in ustavno dopustna.
-
Sodišče je izpostavilo, da je treba pripor zaradi koluzijske nevarnosti odpraviti takoj, ko so dokazi, zaradi katerih je bil pripor odrejen, dejansko zagotovljeni.
Sodba I Ips 94/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora v sklepu o priporu navesti konkretne okoliščine, ki utemeljujejo nevarnost vplivanja na potek preiskave.