priposestvovanje
Sentenca
Priposestvovanje je način pridobitve lastninske pravice, pri katerem mora imeti priposestvovalec stvar v svoji lastninski posesti v zakonsko določenem časovnem obdobju. Za uspešno priposestvovanje se zahteva zakonita, poštena in pristna posest, pri čemer mora biti posestnik v dobri veri glede svoje pravice do posesti skozi celotno priposestvovalno dobo (28. člen ZTLR).
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
- Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Zakon o vodah (ZV-1)
- Zakon o gozdovih (ZG)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Pravilnik o povrnitvi stroškov v…)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se tudi od lastnika, ki mu je znano posestno stanje, zahteva skrbno ravnanje, s katerim prepreči priposestvovanje.
VSK Sodba Cpg 158/2023 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: SPZ · 43. člen SPZ · 43. člen, odstavek 2 SPZ · 46. člen SPZ · 9. člen ZFPPIPP · 22. člen ZFPPIPP · 22. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 22. člen, odstavek 1, točka 2 ZFPPIPP · 253. člen ZFPPIPP · 309. člen ZFPPIPP · 309. člen, odstavek 1 ZTLR · 28. člen ZVKSES · 15. člen ZVKSES · 15. člen, odstavek 4 ZVKSES · 4. člen ZVKSES · 4. člen, odstavek 1 ZVKSES · 98. člen ZVKSES · 98. člen, odstavek 1 -
Sodišče je potrdilo, da lahko solastnik na podlagi dolgoletne mirne soposesti celotne nepremičnine priposestvuje dodaten idealni solastniški delež.
VSL Sodba II Cp 1124/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZTLR · 28. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnik ne more uspeti s priposestvovanjem, če bi to pomenilo poseg v pravnomočno denacionalizacijsko odločbo, ki je izvorno vzpostavila lastninsko pravico tožene stranke.
VSC Sodba Cp 76/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da slaba vera priposestvovalca ne more konvalidirati, saj lahko konvalidira le pravni posel, ki pa ni pogoj za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem.
VSL Sodba II Cp 1757/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v primeru konkurence med priposestvovanjem po ODZ in kasnejšo pridobitvijo lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe dalo prednost slednji.
VSC Sodba Cp 181/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da je priposestvovanje kot izvirni način pridobitve lastninske pravice izključeno, če je oseba že lastnik na podlagi izvedene pridobitve.
VSL Sodba I Cpg 360/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 28. člen SPZ · 41. člen SPZ · 43. člen SPZ · 43. člen, odstavek 2 SPZ · 45. člen SPZ · 45. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 22. člen ZFPPIPP · 22. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 22. člen, odstavek 1, točka 2 ZFPPIPP · 299. člen ZFPPIPP · 299. člen, odstavek 4 ZFPPIPP · 299. člen, odstavek 5 ZFPPIPP · 301. člen ZFPPIPP · 301. člen, odstavek 5 ZFPPIPP · 301. člen, odstavek 6 ZPP · 191. člen ZPP · 191. člen, odstavek 2 ZPP · 191. člen, odstavek 3 ZPP · 201. člen ZPP · 201. člen, odstavek 1 ZPP · 286. člen -
Sodišče je odločilo, da v primeru kolizije med dednopravnim zahtevkom in ugovorom priposestvovanja nepremičnine slednji prevlada.
VSK Sodba I Cp 343/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je izpostavilo, da priposestvovanje ni mogoče, če je lastninska pravica na nepremičnini že nastala na podlagi zakona (lastninjenje).
VSRS Sklep II Ips 49/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora v primeru ugovora ničnosti pogodbe o prometu s kmetijskim zemljiščem presojati, ali je bila kršitev zakonskih omejitev prometa (ZKZ) podana in kako ta vpliva na dobrovernost posesti priposestvovalca.
VSL Sklep I Cp 14/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožbeni zahtevek na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ni sklepčen, če tožnik zatrjuje priposestvovanje lastne nepremičnine.
VSK Sklep I Cp 378/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru priposestvovanje ni bilo mogoče, ker so tožniki vedeli za obstoj drugega lastnika po denacionalizacijskem postopku, kar izključuje dobroverno posest.
UPRS sodba I U 1651/2016 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožnica dobroverna, ker se je zanesla na zagotovila geodeta pri urejanju vpisov v javne knjige, do katerih ni prišlo zaradi napake organa, zato ji ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti pri preverjanju zemljiškoknjižnega stanja.
VSRS Sklep II DoR 329/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da kogentne določbe ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči ne omejujejo originarnega pridobivanja lastninske pravice s priposestvovanjem.
VSRS sodba II Ips 177/2014 — Vrhovno sodišče
-
V primeru konkurence med priposestvovalcem in dobrovernim pridobiteljem, ki se je vpisal v zemljiško knjigo, nosi vsaka stranka dokazno breme za izpodbijanje dobre vere nasprotne stranke.
VSL sklep II Cp 1813/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zahteva po preverjanju zemljiškoknjižnega stanja kot pogoj za dobro vero ni absolutna, zlasti v primerih, ko posest traja daljše časovno obdobje.
VSL sodba II Cp 3297/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženca sta nepremičnino priposestvovala še predno ju je tožnica začela opominjati, da nista njena lastnika.
VSL sodba II Cp 3135/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni bila v dobri veri, ker je bila ves čas seznanjena, da vtoževana parcela ni njena, saj je poznala tako zemljiškoknjižne podatke kot dejanski obseg parcele.
VSK sodba I Cp 685/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da upravna odločba o nacionalizaciji ne veže osebe, ki v tistem postopku ni sodelovala in ki lastninsko pravico na nepremičnini uveljavlja na podlagi originalne pridobitve (priposestvovanja).
VSK sodba in sklep I Cp 455/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da napačna uporaba materialnopravne podlage (SPZ namesto ZTLR) ne vpliva na zakonitost sodbe, če so ugotovljena dejstva enaka in terjajo enak pravni zaključek po obeh zakonih.
VSM sodba I Cp 565/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da najemna pogodba ne predstavlja pridobitnega naslova za lastninsko pravico, zato najemnik ne more biti dobroveren lastniški posestnik.
VSM sodba I Cp 65/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da pravni red ne omogoča priposestvovanja pravice uporabe, temveč izključno lastninske pravice, kar je bilo relevantno zaradi zgodovinskega prehoda iz družbene lastnine.
VSL sodba I Cp 166/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugodilo nasprotni tožbi in ugotovilo pridobitev lastninske pravice na sporni parceli na podlagi priposestvovanja.
VSM sodba I Cp 1351/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da se toženec ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ker je bilo ugotovljeno, da je vedel, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu.
Sodba II Ips 370/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni izkazal dobre vere, ker je vedel, da je bila sporna parcela že predhodno prodana drugi osebi, zato kljub zatrjevanemu plačilu kupnine in dolgotrajni posesti ni izpolnil pogojev za priposestvovanje.
VSL sodba II Cp 2853/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da na nepoštenost posestnika ni mogoče sklepati zgolj na podlagi zemljiškoknjižnega vpisa tretje osebe, če je bila v času trajanja posesti zakonsko vzpostavljena domneva dobrovernosti.
VSK sodba Cp 522/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da kasnejša zakonska prepoved drobljenja gozdnih parcel ne more poseči v lastninsko pravico, ki je bila pridobljena z izpolnitvijo priposestvovalnih pogojev še v času veljavnosti ODZ.
VSL sklep II Cp 2020/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da zgolj dejanska uporaba nepremičnine brez izkazane dobre vere ne zadošča za nastanek lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
VSL sodba in sklep I Cp 1355/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je dobrovernost posestnika nujen pogoj za priposestvovanje v vseh zaporednih pravnih ureditvah (ODZ, ZTLR, SPZ), pri čemer je v konkretnem primeru tožena stranka uspela dokazati odsotnost dobrovernosti.
Sodba II Ips 768/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ne more poseči v pravice, ki jih je tretja oseba pridobila na podlagi zakonitega dedovanja v dobri veri in zaupanju v zemljiško knjigo.
VSL sodba II Cp 2762/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da so vprašanja o pravni naravi posesti v obdobju pred uveljavitvijo ZTLR irelevantna, če je bil pogoj priposestvovalne dobe izpolnjen v času veljavnosti ZTLR.
VSL sodba I Cp 1211/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je ovira za priposestvovanje na družbeni lastnini iz 29. člena ZTLR odpadla z uveljavitvijo Ustave RS, kar je omogočilo tek priposestvovalne dobe.
VSL sodba II Cp 2705/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da tožnica ni bila dobroverna lastniška posestnica, zato do priposestvovanja ni prišlo.
Sodba II Ips 469/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da malomaren odnos posestnika, ki kljub vednosti o potrebi po zemljiškoknjižnem vpisu več kot desetletje ne uredi pravnega stanja, izključuje opravičljivo zmoto in dobrovernost.
VSK sodba Cp 589/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje ali opustitev vpisa v zemljiško knjigo ne dokazuje avtomatično nedobrovernosti posestnika.
VSL sodba I Cp 1276/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi tožnica ni izkazala posesti, ki bi bila podlaga za priposestvovanje nepremičnine.
Sodba in sklep II Ips 813/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni bila dobroverna posestnica, ker je obstajala odločba občinske skupščine, ki je določala obseg pravice uživanja zemljišča, in ker so med strankami že potekali sodni postopki glede ureditve razmerij.
VSL sodba II Cp 4050/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da posestnik, ki se zaveda, da ni vpisan v zemljiško knjigo, in izraža dvom o svojem lastništvu, ne izpolnjuje pogoja dobre vere, potrebne za priposestvovanje.
VSL sodba I Cp 4342/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dobrovernost posesti tožencev je bila izključena, ker sta sporni nepremičnini uporabljala kot prekarista na podlagi soglasja lastnice.
Sodba II Ips 866/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izključilo možnost priposestvovanja v primeru, ko je nepremičnina že vpisana v zemljiško knjigo na ime tistega, ki bi naj priposestvoval.
VSL sodba I Cp 4343/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru uporabilo pravila ZTLR, ker so se priposestvovalna doba in pogoji iztekli pred uveljavitvijo SPZ, pri čemer je izpostavilo nujnost predhodne določitve meje pri posestnem zahtevku.
VSC sodba Cp 729/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da priposestvovana lastninska pravica pred nacionalizacijo prevlada nad lastninsko pravico, pridobljeno z denacionalizacijo.
VSL sodba I Cp 3062/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izpovedbe strank o predhodnih pravnih poslih (npr. kupoprodajna pogodba s starši) lahko izpodbijejo domnevo dobrovernosti, ki je nujen pogoj za priposestvovanje.
Sodba II Ips 165/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo dobrovernost posesti v kontekstu sklicevanja na darilno pogodbo in geometrsko odmero kot podlago za prepričanje o lastništvu.
VSL sodba I Cp 2206/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da so društva kot civilnopravne osebe lahko pridobila lastninsko pravico na nepremičninah s priposestvovanjem tudi v času veljavnosti režima družbene lastnine.
VSL sodba II Cp 1498/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji priposestvovalne dobe, ki se je iztekla pred 1. 1. 2003, uporabiti določila ZTLR, po tem datumu pa določbe SPZ.
VSL sodba I Cp 157/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožeča stranka dokazati, da je bila tožena stranka ob vpisu lastninske pravice v slabi veri, kar pomeni, da je vedela ali bi morala vedeti za tujo posest, pri čemer očitnost posesti zavisi od konkretne narave nepremičnine.
VSC sodba Cp 935/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je tožnik priposestvoval nepremičnine, ker je bila kupoprodajna pogodba dejansko realizirana v celoti, čeprav v pisni listini zaradi pomote niso bile navedene vse parcelne številke.
VSK sodba I Cp 185/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo obseg lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe in ugotovilo, da predmetno gospodarsko poslopje ni bilo zajeto v pogodbenem opisu, kar izključuje dobro vero posestnika pri zatrjevanem priposestvovanju.
VSK sodba I Cp 424/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da se v priposestvovalno dobo všteva čas prednikov ne glede na to, ali je nasledstvo univerzalno (dedovanje) ali singularno.
VSL sodba I Cp 5568/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila lastninska pravica s priposestvovanjem pridobljena pred trenutkom nacionalizacije nepremičnine, zato kasnejši denacionalizacijski postopek ni bil pogoj za uveljavitev lastninske pravice.
VSK sodba I Cp 1000/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da pri uporabi pravil ODZ za priposestvovanje nepremičnine po preteku 30 let ni nujno dokazovanje zakonite posesti, kar je bistveno za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka.
VSL sklep II Cp 2078/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila domneva o dobrovernosti izpodbita, saj je tožeča stranka vedela, da ni lastnica spornega zemljišča, o čemer se je seznanila dve leti po vselitvi.
Sodba II Ips 428/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da tožnika nista bila v dobri veri, saj sta vedela, da gradita na tujem zemljišču, kar je potrdila tudi kasneje sklenjena kupna pogodba.
Sodba II Ips 246/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot odločilno štelo dejstvo, da je tožnik izgubil dobro vero v trenutku, ko se je seznanil z nasprotnimi podatki v uradnih evidencah, kar je prekinilo tek priposestvovalne dobe.
Sodba II Ips 18/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri ugotavljanju priposestvovanja razmejiti dejansko posest od zemljiškoknjižnega stanja parcele, saj posestnik ne more priposestvovati večjega obsega zemljišča, kot ga je dejansko užival.
VSL sklep I Cp 1181/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo priposestvovanje nepremičnine v kontekstu spora o mejah in dobrovernosti kupca, ki je nepremičnino pridobil z vpisom v zemljiško knjigo.
VSL sodba I Cp 2180/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela s zahtevkom, ker je tožena stranka pridobila nepremičnino v dobri veri na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo, preden je tožeča stranka vpisala svojo s priposestvovanjem pridobljeno lastninsko pravico.
Sodba II Ips 229/98 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo priposestvovanje izključeno tako zaradi statusa nepremičnine kot dobrine v splošni rabi, kot tudi zaradi dejstva, da posestnik ni bil v dobri veri.
Sodba II Ips 635/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da tožnik ni bil dobroverni posestnik spornega dela parcele, saj je bila površina nepremičnine v kupnih pogodbah in zemljiškoknjižnih vpisih jasno določena, sporni del pa je bil v posesti toženčevega prednika.
Sodba II Ips 780/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da posest ni bila dobroverna, ker so bile pravnim prednikom tožeče stranke vročene pravnomočne odločbe, iz katerih je jasno izhajalo, da nepremičnina ni v njihovi lasti.
Sodba II Ips 110/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se doba posesti prednika lahko všteje v priposestvovalno dobo le, če je bila tudi prednikova posest dobroverna. V konkretnem primeru je bila zahteva za priposestvovanje zavrnjena tudi zaradi neizpolnitve zakonskega časovnega praga 20 let.
Sodba II Ips 45/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se čas nedobroverne posesti pravnega prednika ne more vštevati v priposestvovalno dobo tožnikov, saj lahko lastninsko pravico s priposestvovanjem pridobi le tisti, ki je sam dobroveren posestnik.
Sodba II Ips 193/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ocena o posedovanju zemljišča s stališča priposestvovanja ni odvisna od predhodne geometrske odmere spornega območja.
Sodba II Ips 252/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka ni izpolnila pogoja dobrovernosti posesti za celotno desetletno obdobje, kar je nujno za redno priposestvovanje nepremičnin.
Sodba II Ips 906/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da priposestvovalna doba po ZTLR znaša 20 let, medtem ko se daljša doba po ODZ v sodobnem pravnem redu ne zahteva.
VSL sklep II Cp 1668/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da tožniki niso mogli priposestvovati zemljišča, ker je bil njihov pravni prednik, ki je imel nepremičnino v posesti, nedobroveren.
VSL sodba II Cp 1782/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se za priposestvovanje ne uporabljajo strožja pravila ODZ (30 let), temveč veljavna ureditev (20 let), pri čemer je priposestvovanje pri prekariju nemogoče.
Sodba in sklep II Ips 957/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri presoji priposestvovanja natančno ugotoviti trenutek pridobitve izključne posesti na spornem zemljišču, saj je ta podatek odločilen za izračun priposestvovalne dobe.
VSL sklep I Cp 2102/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik v konkretnem primeru ni uspel dokazati elementov priposestvovanja za sporni del nepremičnine, pri čemer se je sodišče oprlo tudi na pravnomočno ugotovljeno mejo iz prejšnjega nepravdnega postopka.
VSL sodba I Cp 1253/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje dobre vere posestnika v kontekstu razmejitve med kupljenim zemljiščem in sporno parcelo, ki ni bila predmet kupoprodajne pogodbe.
VSL sodba I Cp 1179/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila podana več kot petdesetletna dobroverna posest zemljišča, kar je zadostovalo za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, ne glede na vprašanje načina uporabe kamnitega zidu na tem zemljišču.
Sodba II Ips 32/93 — Vrhovno sodišče