priposestvovanje dela nepremičnine
Sentenca
Lastninsko pravico na delu nepremičnine je mogoče pridobiti s priposestvovanjem, če dobroverni lastniški posestnik izvršuje posest na tem delu nepremičnine v zakonsko določenem časovnem obdobju. Takšen del nepremičnine se šteje za predmet samostojnega priposestvovanja, ne glede na to, ali je nepremičnina v zemljiški knjigi vpisana kot ena parcela (43. člen SPZ). Pogoj za pridobitev je nepretrgana dobroverna in lastniška posest, ki traja deset let.
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (prečiščeno besedilo)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
- Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri presoji priposestvovanja dela nepremičnine dolžno kritično presojati dobrovernost posestnika, zlasti če obstajajo navedbe, da je posestnik vedel za meje parcel.
VSK Sklep I Cp 224/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da sta tožnika dobroverno priposestvovala manjši mejni del zemljišča, ker sta bila od nakupa dalje upravičeno prepričana, da ta del pripada njuni parceli.
VSL Sodba I Cp 1529/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ne more hkrati priposestvovati dela nepremičnine (garaže) in na isti podlagi terjati še solastninskega deleža na celotni parceli, saj idealnega deleža na nepremičnini kot takšnega ni mogoče priposestvovati.
VSL Sodba I Cp 1963/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel izkazati, da bi bila pogodba o priznanju lastninske pravice utemeljena na priposestvovanju, zato je bila odobritev pravnega posla po ZKZ pravilno zavrnjena.
UPRS sodba I U 1423/2014 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila potrebna parcelacija obstoječe parcele zaradi združitve zahtevkov dveh tožnikov, ki sta priposestvovala različne dele iste nepremičnine, kar zahteva oblikovanje novih parcelnih številk.
VSK sklep Cp 155/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na delu parcele mora biti oblikovan tako, da sodba vsebuje podatke za parcelacijo, saj vpis lastninske pravice ne zahteva toženčevega izstavnega dovolila.
VSL sodba in sklep II Cp 2244/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker tožbeni zahtevek ni vseboval nove parcelne številke za del nepremičnine, ki naj bi bil predmet priposestvovanja, zaradi česar odločba ni bila zemljiškoknjižno izvedljiva.
VSL sklep I Cp 341/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da podstrešni prostori v konkretnem primeru niso izpolnjevali pogojev za samostojno funkcionalno celoto, ki bi omogočala pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem.
VSL sodba II Cp 571/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je mogoče priposestvovati tudi zgolj del parcele, kar omogoča pridobitev lastninske pravice na fizično določenem delu nepremičnine.
VSL sodba I Cp 3617/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za priposestvovanje dela parcele mora biti oblikovan skladno z elaboratom za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki predstavlja strokovno podlago za tehnično izvedbo sodbe.
VSL sodba in sklep II Cp 1151/2008 — Višje sodišče v Ljubljani