priposestvovanje lastninske pravice
Sentenca
Priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini je originaren način pridobitve lastninske pravice s potekom zakonsko določene priposestvovalne dobe. Za pridobitev lastninske pravice po 2. odstavku 28. člena ZTLR mora posestnik izkazati zakonito in dobroverno posest nepremičnine, ki traja nepretrgoma deset let. Zakonita posest temelji na veljavnem pravnem naslovu, dobroverna posest pa pomeni, da posestnik ni vedel in ni mogel vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
Iz posameznih sodb
-
Organ je kršil pravila postopka, ker je zgolj povzel pravno doktrino o priposestvovanju, ni pa konkretno utemeljil, zakaj v obravnavanem primeru pogoji niso izpolnjeni.
UPRS Sodba III U 5/2020-33 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: SPZ · 27. člen SPZ · 28. člen SPZ · 43. člen SPZ · 43. člen, odstavek 2 ZKZ · 17. člen ZKZ · 17. člen, odstavek 1 ZKZ · 17. člen, odstavek 2 ZKZ · 19. člen ZKZ · 19. člen, odstavek 1 ZKZ · 19. člen, odstavek 2 ZKZ · 19. člen, odstavek 3 ZKZ · 19. člen, odstavek 3, alinea 2 ZKZ · 22. člen ZUP · 213. člen ZUP · 213. člen, odstavek 1 ZUP · 267. člen ZUP · 269. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnik ni izpolnil pogoja dobre vere, ker je bilo ugotovljeno, da prodajna pogodba, na katero se je skliceval, ni obsegala spornih nepremičnin.
VSK Sodba I Cp 14/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da je tožnik v opravičljivi zmoti priposestvoval nepremičnino, ker je utemeljeno verjel, da je del posestva, pridobljenega s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kljub neskladju z zemljiškoknjižnim stanjem.
VSL Sodba II Cp 1175/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da tožniki niso pridobili lastninske pravice, ker njihova posest ni bila dobroverna, saj so morali vedeti, da niso upravičeni imeti spornega dela zemljišča v posesti kot lastniki.
VSM Sodba I Cp 780/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati priposestvovanja celotne nepremičnine, ker je bila pravna prednica ob nakupu seznanjena z omejenim solastniškim deležem prodajalke in ni imela podlage za razpolaganje z deležem drugega solastnika.
VSL Sodba II Cp 1108/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem na podlagi seštevka posestne dobe tožnikov in njihovega pravnega prednika, pri čemer se je priposestvovalna doba iztekla v letu 2000.
VSL Sodba II Cp 310/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da toženec iz vsebine zakupne pogodbe ni mogel utemeljeno izvajati dobre vere o tem, da je bil dogovor usmerjen v pridobitev lastninske pravice.
VSL Sodba in sklep I Cp 1026/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstva, kot so neplačilo davka na promet nepremičnin, neizstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ali manjkajoči izvirnik pogodbe, sama po sebi ne izključujejo dobrovernosti posestnika.
VSL Sodba I Cp 58/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da tožnik ni bil dobroveren, saj je nepremičnine prejel kot kompenzacijo v okoliščinah, ki niso utemeljevale njegovega prepričanja o lastništvu.
VSL Sodba II Cp 345/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je presoja dobre vere na podlagi dolgotrajne neangažiranosti priposestvovalca po izteku priposestvovalne dobe materialnopravno zmotna.
VSL Sklep II Cp 1480/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo uporabo določil ZTLR za priposestvovalne roke, ki so začeli teči pred njegovo uveljavitvijo, vendar do takrat še niso potekli, skladno z načelnim pravnim mnenjem zveznih sodišč iz leta 1983.
VSM Sodba I Cp 135/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo, da graditelj na zemljišču, ki je bilo v času gradnje v družbeni lastnini, ni mogel pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, četudi je zemljišče kasneje prešlo v zasebno last.
VSL Sklep II Cp 83/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da tožnik po poteku priposestvovalne dobe ni uredil zemljiškoknjižnega stanja, ne izključuje njegove dobre vere v času teka priposestvovalne dobe.
VSL Sodba II Cp 2380/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati obstoja prodajne pogodbe kot pravnega naslova za priposestvovanje, niti ni izkazala dobre vere, zato je bil zahtevek zavrnjen.
VSL Sodba I Cp 1212/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je stališče, po katerem je za dobrovernost priposestvovalca nujen obstoj zakonitega temelja za vknjižbo, materialnopravno zmotno.
VSM Sodba in sklep I Cp 697/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da subjektivna dobrovernost posestnika prevlada nad morebitnimi neskladji v zemljiškoknjižnih vpisih ali vedenjem tretjih oseb o lastninskem statusu nepremičnine.
VSL Sodba II Cp 457/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da oseba, ki za uporabo nepremičnine potrebuje dovoljenje lastnika, ne more biti dobroverni posestnik, saj je uporaba lastnine imanentna lastninski pravici.
VSL Sodba I Cp 878/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo obstoj poštene in pristne posesti nepremičnine skozi prizmo izpovedb prič in listinskih dokazov o uporabi zemljišča.
VSL sodba II Cp 2745/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je dobrovernost nujen pogoj za priposestvovanje, pri čemer je v konkretnem primeru presojalo tudi vpliv statusa družbene lastnine na možnost priposestvovanja.
VSRS sodba II Ips 205/2013 — Vrhovno sodišče
-
Zahtevek za ugotovitev lastninske pravice je bil zavrnjen, ker tožnik ni uspel dokazati, da bi sam ali njegovi pravni predniki izvrševali posest na spornem delu nepremičnine v obdobju, potrebnem za priposestvovanje.
VSL sodba II Cp 1105/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker sodišče prve stopnje ni opravilo potrebne dokazne ocene o zakonitosti in dobrovernosti posesti tožnice v desetletnem obdobju, kar je nujen pogoj za priposestvovanje po 2. odstavku 28. člena ZTLR.
VSL sklep I Cp 3078/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je bila na sporni parceli družbena lastnina ukinjena 11. 3. 1993, kar predstavlja ključni mejnik za začetek teka priposestvovalne dobe.
VSL sklep II Cp 2484/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se priposestvovalna doba pravnega prednika ne more upoštevati, če sporno zemljišče ni bilo zajeto v pravnem poslu, s katerim je bila na tožnika prenesena lastninska pravica na sosednji nepremičnini.
VSRS sodba II Ips 94/2011 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru priposestvovanje ni bilo mogoče, ker 20-letna priposestvovalna doba do uveljavitve ZTLR še ni potekla.
VSL sodba II Cp 4153/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se dobra vera pri priposestvovanju nepremičnin ne omejuje zgolj na zemljiškoknjižno stanje, temveč se presoja celovito na podlagi vseh relevantnih okoliščin primera.
VSL sodba II Cp 1522/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da kasnejša nacionalizacija nepremičnine ne izniči lastninske pravice, ki je bila s priposestvovanjem pridobljena pred trenutkom podržavljenja.
VSL sodba I Cp 235/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da dediči ne morejo avtomatično pridobiti statusa dobrovernega posestnika, če je bila pravna podlaga zapustnikove posesti sporna.
VSL sklep II Cp 4220/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je zunajknjižno priposestvovanje mogoče le izjemoma ob obstoju posebnih okoliščin, ki utemeljujejo dobrovernost posestnika.
VSL sodba II Cp 605/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo priposestvovanje na podlagi tožničinega vstopa v pravni položaj prednikov in izvrševanja posredne posesti, kljub navedbam o soposesti s toženci.
VSL sodba III Cp 1010/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji dobrovernosti upoštevalo, da je tožnica v zmoti glede pravnih učinkov naznanilnega lista štela, da je postopek pridobitve lastninske pravice zaključen, čeprav naznanilni list sam po sebi ni podlaga za vpis v zemljiško knjigo.
VSL sodba III Cp 1248/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da seznanjenost s podatki iz zemljiške knjige ob sklenitvi pravnega posla izključuje dobrovernost posestnika, saj ta ne more biti v opravičljivi zmoti o lastništvu nepremičnine.
VSL sklep II Cp 2311/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti trditvena podlaga individualizirana za vsako parcelo glede na njeno naravo (npr. njiva, travnik, stavbišče).
VSL Sodba I Cp 6161/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dobrovernost posesti ni podana, če stranka sama izpove, da ji ni bilo znano, kdo je lastnik sporne nepremičnine.
Sodba II Ips 911/94 — Vrhovno sodišče