priposestvovanje nepremičnin
Sentenca
Za pridobitev lastninske pravice na podlagi dobroverne in zakonite posesti mora priposestvovalna doba nepretrgoma teči v skladu z veljavno zakonodajo. Če zakonodaja (kot npr. ZTLR) izključi možnost priposestvovanja stvari v družbeni lastnini, se priposestvovalna doba v tem obdobju ne more iztekati, kar preprečuje originarno pridobitev lastninske pravice.
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o zadrugah (ZZad)
- Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (BHRUPR)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih (BHSPV)
- Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji na nepremičninah (ZPPLPKEU)
- Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)
Iz posameznih sodb
-
Priposestvovalna doba za nepremičnine, ki so bile v družbeni lastnini, je lahko začela teči šele z uveljavitvijo zakonov o lastninjenju (npr. ZSKZ).
VSC Sodba Cp 28/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Tožniki niso mogli priposestvovati nepremičnine, saj se je priposestvovalna doba iztekla šele po tem, ko so že izgubili dobro vero.
VSL sodba in sklep I Cp 3438/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da hrvaška državljanka po 25. 6. 1991 ni mogla priposestvovati nepremičnine v RS zaradi takrat veljavnih omejitev pridobivanja lastninske pravice za tujce.
VSL sodba in sklep II Cp 682/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo možnost priposestvovanja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini, ker bi to razvrednotilo postopek zakonskega lastninjenja.
Sodba II Ips 345/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da priposestvovanje ni mogoče v primerih, ko gre za konkurenco dveh pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona o lastninjenju (ZZad).
Sodba II Ips 1066/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožeči stranki kljub pridobitvi lastninske pravice z lastninjenjem ne gre oporekati možnosti uveljavljanja priposestvovanja, če so bili pogoji zanj izpolnjeni že pred ali med procesom preoblikovanja.
VSL sklep II Cp 3357/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo časovno veljavnost določb SPZ glede priposestvovalnih dob, ki so se iztekle pred 1. 1. 2003.
VSL sodba II Cp 4053/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da lahko status tujca v trenutku izteka priposestvovalne dobe predstavlja oviro za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini.
VSL sklep I Cp 4538/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni mogel pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, ker je bila nepremičnina v družbeni lastnini, za katero je veljala izključitev priposestvovanja.
Sodba II Ips 139/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se od leta 1960 dalje za izračun priposestvovalne dobe nepremičnin uporabljajo enotna pravila in ne več določbe prejšnjih predpisov, kot sta ODZ ali italijanski CC.
Sodba II Ips 628/2000 — Vrhovno sodišče