priposestvovanje nepremičnin v družbeni lastnini

Sentenca

Priposestvovanje nepremičnin, ki so bile v družbeni lastnini in so bile predmet lastninjenja na podlagi posebnih zakonov o lastninjenju, je načelno izključeno. Do ukinitve družbene lastnine je prišlo postopoma z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, zato v obdobju pred to ureditvijo priposestvovanje na takšnih nepremičninah ni bilo mogoče. Pravica uporabe na nepremičninah v družbeni lastnini se je v lastninsko pravico preoblikovala skladno z zakonskimi določbami, ki so uredile prehod iz družbene v zasebno lastnino.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je poudarilo, da priposestvovanje ne more služiti kot sredstvo za legalizacijo nezakonitih vpisov lastninske pravice, ki so nastali v procesu lastninjenja zemljišč, ki so bila v družbeni lastnini.

    VSM Sodba I Cp 26/2025 — Višje sodišče v Mariboru

  • V tej zadevi je sodišče zavrnilo priposestvovanje gospodarske družbe na kmetijskih zemljiščih, ker je bila lastninska pravica na podlagi ZSKZ že prenesena na Republiko Slovenijo, posestnik pa ni izkazal dobrovernosti.

    VSRS Sodba II Ips 15/2019 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je priznalo možnost priposestvovanja nepremičnine, na kateri je bila oblikovana pravica uporabe, kljub splošni prepovedi priposestvovanja nepremičnin v družbeni lastnini po ZTLR.

    VSRS sodba II Ips 40/2013 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavzelo stališče, da priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja po posebnih zakonih, ni mogoče, saj je bila družbena lastnina ukinjena z zakonskim preoblikovanjem pravice uporabe v lastninsko pravico.

    Sodba II Ips 184/2011 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ker je bila sporna nepremičnina v relevantnem obdobju v družbeni lastnini.

    VSL sodba II Cp 600/2012 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je ugotovilo, da potrdilo Okrajne komisije za agrarno reformo iz leta 1946 ni imelo narave odločbe državnega organa, temveč je predstavljalo zgolj evidenco interesenta, zato na njegovi podlagi ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice.

    Sodba II Ips 68/2001 — Vrhovno sodišče

Viri