priposestvovanje nepremičnine
Sentenca
Priposestvovanje nepremičnine je originaren način pridobitve lastninske pravice, ki temelji na dalj časa trajajoči dobroverni posesti stvari. Dobroverni posestnik postane lastnik nepremičnine po preteku zakonsko določenega časa, pri čemer mora biti posest ves čas trajanja priposestvovalne dobe dejanska in v dobri veri, kar pomeni, da posestnik ni vedel ali ni mogel vedeti, da stvar ni njegova (72. člen ZTLR).
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o gozdovih (ZG)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)
- Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
- Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
- Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Pravilnik o načrtih za gospodarj…)
- Zakon o zemljiškem katastru (ZZKat)
- Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
- Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (z družbenim kapitalom)
- Zakon o prometu z nepremičninami (ZPN)
- Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (ZZPS)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Zakon o zadrugah (ZZad)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)
- Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)
- Zakon o združenem delu (ZZD)
- Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (ZRPPN)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o dedovanju (Zakon o dedovanju)
- Zakon o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejansko uživanje zemljišča (košnja, betoniranje, sajenje) ne nadomesti manjkajoče dobre vere, če je posestnik že prej pridobil vedenje o spornosti lastništva.
VSL Sodba II Cp 1330/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora zemljiškoknjižni lastnik aktivno pristopiti k zaščiti svoje pravice, če se dejanska oblast nad stvarjo izvršuje na način, ki bi pri posestniku moral vzbuditi dvom o pripadnosti stvari.
VSL Sodba I Cp 966/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zunanja vidnost posesti služi kot nujna informacija za lastnika, da lahko varuje svoje premoženje pred neupravičenim priposestvovanjem.
VSL Sodba II Cp 558/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 24. člen SPZ · 24. člen, odstavek 1 SPZ · 269. člen SPZ · 269. člen, odstavek 2 SPZ · 43. člen SPZ · 43. člen, odstavek 2 ZG · 47. člen ZPN · 5. člen ZTLR · 27. člen ZTLR · 27. člen, odstavek 1 ZTLR · 28. člen ZTLR · 70. člen ZTLR · 70. člen, odstavek 1 ZTLR · 72. člen ZTLR · 72. člen, odstavek 1 ZTLR · 72. člen, odstavek 2 -
Toženka ni bila dobroverna, saj je kljub večletnim opozorilom tožnika in nasprotovanju posesti opustila dolžnostno ravnanje in ni preverila lastninskega stanja nepremičnine.
VSL Sodba I Cp 892/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni izpolnila pogojev za priposestvovanje, saj ni imela ustreznega pogodbenega temelja in ni bila v dobri veri, ker ni uživala izključne mirne posesti v prepričanju, da je lastnica.
VSL Sodba I Cp 350/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je ključno vprašanje dopustnosti priposestvovanja v obdobju, ko je bila nepremičnina v družbeni lastnini, kar izključuje možnost priposestvovanja pred njenim lastninjenjem.
VSL Sklep II Cp 1579/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica v predmetni zadevi ni uspela dokazati obstoja dobroverne lastniške posesti, ki je nujna predpostavka za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
VSK Sodba I Cp 120/2024 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da namen priposestvovanja ni v legalizaciji neupravičenih posegov v lastninsko pravico, temveč v odpravi pomanjkljivosti pri pravnoposlovnih prenosih, kar omejuje njegovo uporabo pri nepremičninah, ki so bile predmet lastninjenja.
VSM Sodba I Cp 92/2024 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: SPZ · 43. člen -
Tožnik ni uspel dokazati obstoja menjalne pogodbe iz leta 1984, na katero je vezal svojo dobroverno lastniško posest, zato je bil zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja zavrnjen.
VSC Sodba Cp 461/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ocenilo, da tožnik ni bil v dobri veri, saj povprečno skrbnemu človeku ne bi moglo ostati skrito, da zemljišče v velikosti 371 m2, ki predstavlja skoraj polovico površine pridobljenih parcel, ne spada k njim.
VSL Sodba II Cp 1444/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 43. člen -
Sodišče je kot pravni naslov za dobroverno posest priznalo kupoprodajno pogodbo, sklenjeno na javni licitaciji, čeprav vpis v zemljiško knjigo zaradi neetažiranosti objekta v tistem času ni bil mogoč.
VSL Sodba I Cp 153/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka ni izkazala dobroverne lastniške posesti, zato priposestvovanje ni nastopilo.
VSL Sodba II Cp 176/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izključilo priposestvovanje, ker toženci niso izkazali veljavnega pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice, zgolj dolgoletna posest pa za pridobitev lastninske pravice ne zadošča.
VSL Sodba I Cp 550/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem ni dopustno pogojevati vpisa v zemljiško knjigo s plačilom preostanka kupnine iz predhodne prodajne pogodbe.
VSL Sodba II Cp 436/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali sta kupca nepremičnine ravnala z ustrezno skrbnostjo pri preverjanju meje v naravi in ali sta bila ob nakupu v dobri veri, kar jima je omogočilo varstvo po drugem odstavku 44. člena SPZ kljub morebitnemu priposestvovanju s strani soseda.
VSL Sodba II Cp 1087/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti posestnik pri presoji dobre vere sposoben prepoznati parcelne meje na podlagi razpoložljive dokumentacije (npr. gradbena dovoljenja, soglasja), sicer njegova zmota ni opravičljiva.
VSL Sodba I Cp 1180/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila priposestvovalna doba izpolnjena najkasneje leta 1958, pri čemer je upoštevalo posest tožnikove pravne prednice na podlagi kupoprodajne pogodbe iz leta 1937.
VSL Sodba I Cp 1677/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se posestnik ne more uspešno sklicevati na neizobraženost ali status kmeta, da bi se izognil poizvedovalni dolžnosti glede vpisa v zemljiško knjigo.
VSL Sodba II Cp 1198/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Odsotnost vpisa v zemljiški knjigi, neplačevanje davkov ali opustitev preverjanja zapuščinskih listin sami po sebi ne izključujejo dobre vere posestnika, če v teku priposestvovalne dobe ni bilo okoliščin, ki bi pri povprečno skrbnem posestniku vzbudile utemeljen sum o lastništvu tretje osebe.
VSL Sodba I Cp 952/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru kolizije med priposestvovanjem in denacionalizacijo ima slednja prednost, zato se priposestvovalna doba za nepremičnino, pridobljeno v postopku denacionalizacije, praviloma začne šteti šele od trenutka pravnomočne pridobitve lastninske pravice po denacionalizacijski odločbi.
VSL Sodba I Cp 430/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vročitev izbrisne tožbe posestniku pomeni trenutek, ko ta ni več v opravičljivi zmoti glede lastništva nepremičnine, kar prekine tek priposestvovalne dobe.
VSL Sodba in sklep I Cpg 663/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 27. člen SPZ · 27. člen, odstavek 1 SPZ · 28. člen SPZ · 43. člen SPZ · 43. člen, odstavek 2 SPZ · 45. člen SPZ · 45. člen, odstavek 1 SPZ · 95. člen SPZ · 95. člen, odstavek 8 z družbenim kapitalom · 29. člen z družbenim kapitalom · 29. člen, odstavek 2 z družbenim kapitalom · 29. člen, odstavek 4 -
Sodišče je presodilo, da pavšalne navedbe o opozorilih na rabo tuje nepremičnine brez konkretnih časovnih in krajevnih okoliščin ne zadostujejo za izpodbijanje dobre vere posestnika.
VSM Sodba I Cp 347/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretni zadevi potrdilo pravilnost upoštevanja priposestvovalne dobe pravnih prednikov pri ugotavljanju pridobitve lastninske pravice tožnikov.
VSRS Sklep II DoR 96/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tretji niso izkazali verjetnosti priposestvovanja, saj so vedeli za zemljiškoknjižno stanje, kar izključuje njihovo dobrovernost.
VSM Sklep II Ip 242/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Organ se mora opredeliti do vprašanja, ali bi priposestvovanje lahko saniralo neveljavnost pravnega naslova, če je bila prvotna kupoprodajna pogodba sklenjena v nasprotju z določbami o prometu s kmetijskimi zemljišči.
UPRS Sodba I U 414/2020-21 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZTLR · 72. člen -
Zapustnik kot najemnik poslovnih prostorov ni mogel biti v dobri veri, zato od uveljavitve ZLNDL dalje ni mogla teči priposestvovalna doba za pridobitev lastninske pravice.
VSL Sodba I Cp 721/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora za utemeljitev priposestvovanja konkretizirati datum začetka in izteka priposestvovalne dobe; odsotnost teh razlogov predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
VSC Sklep Cp 233/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da tožnika nista bila v dobri veri, ker sta se zavedala, da pravni posel še ni bil odobren s strani upravne enote, kar je pogoj za veljavnost prenosa lastninske pravice na kmetijskem zemljišču.
VSC Sodba Cp 474/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnika sta zatrjevala priposestvovanje na podlagi nemotene uporabe stanovanja od leta 1995 dalje, pri čemer sta navajala, da sta tretji osebi dovolila neodplačno uporabo prostora.
VSL Sodba I Cp 2034/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za priposestvovanje garaže ni nujno, da je bila posest ves čas izključna, če so ga ostali uporabniki obravnavali kot lastnika.
VSL Sodba I Cp 1078/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ničnost kupne pogodbe iz leta 1996 ne izključuje možnosti priposestvovanja nepremičnine, če so izpolnjeni pogoji za dobroverno lastniško posest.
VSC Sodba Cp 278/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da lahko sklenitev kupoprodajne pogodbe v nasprotju s prisilnimi predpisi vpliva na presojo dobrovernosti posestnika, zato je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je bila zmota o lastništvu opravičljiva.
VSL Sodba in sklep III Cp 702/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ponudba za odkup zemljišča sama po sebi ne izključuje dobre vere, če posestnik v svojem ravnanju (npr. obsežna investicija, zasaditev sadovnjaka) kaže na prepričanje o lastništvu.
VSL Sodba II Cp 590/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni izkazal dobrovernosti posesti, saj je vedel, da ni sklenitelj kupoprodajne pogodbe, kar je preprečilo priposestvovanje nepremičnine.
VSL Sodba I Cp 2082/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati dobre vere oziroma opravičljive zmote, zato priposestvovanje ni bilo mogoče, ne glede na zatrjevano sklenitev menjalnih pogodb.
VSL Sodba II Cp 36/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dokončno urejena katastrska meja ne preprečuje uveljavljanja zahtevka za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
VSL Sodba I Cp 21/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje dobrovernosti posesti v povezavi z vedenjem o vsebini oporoke in iztekom priposestvovalne dobe pri zahtevku za ugotovitev lastninske pravice na delih parcel.
VSM Sodba I Cp 24/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Pri posesti gozdov se navzven vidna posest, ki utemeljuje priposestvovanje, kaže zlasti v izvajanju sečnje in spravilu gozdnega drevja.
VSL Sodba I Cp 1387/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati dobroverne lastniške posesti, saj ni izkazala nobenega pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na stanovanju.
VSL Sodba I Cp 1894/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 269. člen SPZ · 269. člen, odstavek 2 SPZ · 27. člen SPZ · 27. člen, odstavek 1 SPZ · 28. člen SPZ · 43. člen SPZ · 43. člen, odstavek 2 SZ · 112. člen ZTLR · 28. člen ZTLR · 72. člen ZTLR · 72. člen, odstavek 1 ZTLR · 72. člen, odstavek 2 ZZD · 226. člen, odstavek 1 ZZD · 2261. člen -
Sodišče je poudarilo, da vedenje kupca o manjkajočem zemljiškoknjižnem dovolilu ne izključuje njegove dobrovernosti za namene priposestvovanja nepremičnine.
VSL Sklep II Cp 1295/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila lastninska pravica priposestvovana na podlagi dolgoletne izključne posesti nepremičnine, kljub neskladju z zemljiškoknjižnim stanjem.
VSL Sodba II Cp 1092/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da posestnik ni dobroveren, ker bi moral ob postavitvi mejnikov in ograje, ki so sledili parcelaciji, podvomiti o obsegu nepremičnine, ki jo je kupil.
VSL Sodba II Cp 588/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnika nista pridobila lastninske pravice na spornem delu zemljišča, ker nista uspela dokazati dobrovernosti svoje posesti v celotnem obdobju priposestvovalne dobe.
VSL Sodba I Cp 81/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila toženka dobroverna posestnica, saj tožnica ni uspela izpodbiti domneve dobre vere kljub odsotnosti pisne pogodbe, ob dejstvu, da je toženka nepremičnino dolgoletno mirno posedovala in v celoti odplačala kupnino.
VSL Sodba I Cp 201/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je dobrovernost podana, če je posestnik v posest stopil na podlagi (tudi ustne ali neustrezno vpisane) delilne pogodbe s prednikom lastnika, četudi v zemljiški knjigi ni bil pravilno vknjižen.
VSL Sodba II Cp 278/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se z institutom priposestvovanja ne smejo zaobiti specialni predpisi o lastninjenju kmetijskih zemljišč, tudi če so bile parcele predmet denacionalizacijskih postopkov in kasnejšega odkupa delnic.
VSL Sodba II Cp 257/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj dejstvo, da objekt na zemljišču ni vpisan v zemljiško knjigo, ne pomeni nujno nedobrovernosti posestnika, če so podane druge okoliščine, kot so obstoj gradbene dokumentacije in plačevanje davkov.
VSL Sodba II Cp 25/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da raziskovalna dolžnost priposestvovalca obstaja, kadar je posest jasno vidna, v nasprotnem primeru pa se lahko tretji zanaša na podatke v zemljiški knjigi.
VSL Sodba I Cp 2244/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Predlagateljica je v postopku ureditve meje uveljavljala pridobitev lastninske pravice na spornem pasu zemljišča s priposestvovanjem zaradi večdesetletne uporabe.
VSM Sklep I Cp 75/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji dobrovernosti ključna poizvedovalna skrbnost posestnika glede stanja v zemljiški knjigi in katastru, zlasti kadar obstajajo objektivni znaki, ki bi morali vzbuditi dvom o pravilnosti meje ali obsega posesti.
VSM Sodba I Cp 996/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: SPZ · 43. člen -
Sodišče je poudarilo, da je za kvalifikacijo posesti kot zakonite in dobroverne nujno predložiti dokazila o pravnem nasledstvu, kot je sklep o dedovanju.
VSL Sodba I Cp 1343/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo pravilo o intertemporalnem pravu, da se za priposestvovalno dobo, ki se je iztekla po uveljavitvi SPZ, uporablja SPZ, ne glede na to, kdaj je začela teči.
VSL Sodba I Cp 1397/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožena stranka ni uspela izpodbiti dobre vere tožnika in njegovih pravnih prednikov, pri čemer zgolj dejstvo, da nepremičnina ni bila zajeta v prodajni pogodbi, samo po sebi ne izključuje dobre vere posestnika.
VSL Sodba II Cp 833/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da na zemljišču v družbeni lastnini priposestvovanje ni bilo mogoče, prav tako pa na takšnem zemljišču ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem zemljišču (paragraf 418 ODZ).
VSL Sodba II Cp 1016/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ODZ · v pravni podlagi ni navedenega št. člena SPZ · 269. člen SPZ · 269. člen, odstavek 2 SPZ · 27. člen SPZ · 27. člen, odstavek 1 SPZ · 28. člen SPZ · 43. člen SPZ · 43. člen, odstavek 2 ZPP · 7. člen ZTLR · 28. člen ZTLR · 72. člen ZTLR · 72. člen, odstavek 1 ZTLR · 72. člen, odstavek 2 -
Sodišče je v primeru kolizije med oporočnim dedičem in priposestvovalcem, ki je nepremičnino posedoval v dobri veri na podlagi zakonitega dedovanja, dalo prednost priposestvovalcu zaradi njegove pristne dobre vere v dolgi priposestvovalni dobi.
VSL Sodba II Cp 665/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnika nista uspela z zahtevkom za ugotovitev lastninske pravice, ker sta zahtevek na podlagi priposestvovanja utemeljevala zgolj z dejstvi, ki se nanašajo na gradnjo na tujem svetu.
VSL Sodba in sklep II Cp 581/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ODZ · v pravni podlagi ni navedenega št. člena -
Sodišče je obravnavalo vprašanje dopustnosti priposestvovanja solastninskega (idealnega) deleža na nepremičnini, kjer ima posestnik v dejanski posesti celotno nepremičnino, medtem ko je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan nekdo drug.
VSRS Sklep II Ips 301/2016 — Vrhovno sodišče
-
Dobra vera tožnika je bila izključena zaradi vpisane zaznambe prepovedi obremenitve in odsvojitve v zemljiški knjigi v celotnem priposestvovalnem obdobju.
VSL Sodba in sklep I Cpg 778/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ena oseba, ki uporablja le del nepremičnine, ne more priposestvovati idealnega deleža na celotni nepremičnini.
VSL Sodba II Cp 457/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zgolj dejanska uporaba zemljišča ne predstavlja pravice uporabe, ki bi bila podlaga za priposestvovanje, če se posestnik zaveda, da je bila nepremičnina predmet zaplembe in ni bila zajeta v pravnih poslih prenosa lastništva.
VSL Sodba II Cp 2831/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Preživljalec na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju pred smrtjo preživljanca nima lastniške posesti, saj je izročitev premoženja odložena do trenutka smrti.
VSL Sodba II Cp 534/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je lahko predmet prodaje tudi objekt, ki v pogodbi ni izrecno naveden, če so na njem lastninsko pravico s priposestvovanjem predhodno pridobili pravni predniki prodajalcev.
VSL Sklep I Cp 1911/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ODZ · v pravni podlagi ni navedenega št. člena SPZ · 10. člen SPZ · 43. člen SPZ · 44. člen SPZ · 44. člen, odstavek 2 SPZ · 9. člen URS · 22. člen ZPP · 289. člen ZPP · 298. člen ZPP · 303. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 70. člen ZPP · 73. člen ZTLR · 28. člen ZZK-1 · 8. člen -
Tožeča stranka v konkretnem primeru ni uspela dokazati elementov dobroverne lastniške posesti, potrebnih za priposestvovanje dela zemljišča.
VSC Sodba Cp 100/2018 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče zmotno štelo, da obstoj zastavne pravice na nepremičnini v času priposestvovalne dobe sam po sebi izključuje dobro vero posestnika.
VSL Sodba in sodba I Cp 2375/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženi stranki nista uspeli dokazati elementov dobre vere in poteka priposestvovalne dobe za sporno nepremičnino, zato je bil zahtevek za ugotovitev lastninske pravice zavrnjen.
VSL Sodba II Cp 2100/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja v kontekstu neurejenega zemljiškoknjižnega stanja in verige pogodb med več zaporednimi posestniki.
VSL Sodba I Cp 694/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo dobrovernost za izpodbito, ker je tožnik od lastnika zahteval dovoljenje za uporabo kleti za nedoločen čas v zameno za njeno ureditev, kar dokazuje zavest o tujem lastništvu.
VSL Sodba II Cp 1680/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri naknadnih pridobiteljih lastninske pravice, ki niso lastniki na podlagi zakonov o lastninjenju družbene lastnine, priposestvovanja zaradi pravne zmote ni mogoče izključiti.
VSL Sodba I Cp 155/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče se mora pri presoji priposestvovanja opredeliti do ugovora nasprotne stranke o varstvu dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo po drugem odstavku 44. člena SPZ.
VSL Sklep I Cp 679/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je priposestvovanje mogoče uveljavljati tudi proti pridobitelju, če ta ob pridobitvi ni bil dobroveren.
VSL Sodba II Cp 333/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je tožena stranka kot profesionalni udeleženec v prometu z nepremičninami ravnala z dolžno skrbnostjo pri preverjanju stanja v naravi, preden se je zanesla na zemljiškoknjižno stanje.
VSL Sodba I Cp 314/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo trenutek, ko je tožnica s prejemom sklepa o izročitvi nepremičnin državi izgubila dobro vero, kar je prekinilo tek priposestvovalne dobe.
VSRS Sodba II Ips 289/2015 — Vrhovno sodišče
-
Neurejenost katastrskega stanja, ki povzroči napačne zapise parcel v kupoprodajnih pogodbah, sama po sebi ne izključuje dobre vere posestnika pri priposestvovanju.
VSL Sodba in sklep I Cp 250/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi kot predhodno vprašanje presojalo lastninsko pravico pridobljeno s priposestvovanjem v kontekstu delitve skupnega premoženja zakoncev.
VSRS Sodba II Ips 346/2016 — Vrhovno sodišče
-
Tožnika nista izkazala dobrovernosti, saj nista preverila izmer svoje parcele in nista predlagala geodetske odmere, ki bi potrdila njuno domnevo o obsegu zemljišča.
VSL sodba I Cp 3061/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri gozdnih zemljiščih občasna sečnja in pobiranje dračja ne predstavljata dovolj jasnih in navzven vidnih znakov posesti, ki bi zemljiškoknjižnega lastnika obvezovala k raziskovanju stanja na terenu.
VSL sodba II Cp 59/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZTLR · 28. člen -
Sodišče je poudarilo, da dobrovernost posestnika ni podana, če je posestnik vedel ali moral vedeti, da pogodba, na katero se sklicuje, ne predstavlja veljavnega pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na konkretni nepremičnini.
VSL sodba II Cp 60 /2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZTLR · 28. člen -
Sodišče je potrdilo, da je priposestvovanje idealnega deleža nepremičnine pravno dopustno, kadar posestnik izvršuje soposest na celotni nepremičnini.
VSK Sodba I Cp 495/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče mora pri presoji priposestvovanja na območju Primorske za obdobje po priključitvi Kraljevini Italiji uporabiti določbe italijanskega Codice civile iz leta 1865 in ne določb avstrijskega ODZ.
VSK sklep I Cp 343/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zaveza k odstopu dednega deleža pred delitvijo zapuščine ne ustvarja učinkov prenosa lastninske pravice in ne more biti podlaga za priposestvovanje, če zapustnik v času sklenitve sporazuma še ni pridobil lastninske pravice na nepremičnini.
UPRS sodba I U 95/2016 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da hrvaški državljani v obdobju omejitev pridobivanja lastninske pravice tujcev niso mogli pridobiti lastninske pravice na nepremičninah na podlagi zakona, vključno s priposestvovanjem.
VSL sodba I Cp 1330/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo izpolnjenost pogojev za priposestvovanje na podlagi trajanja posesti od leta 1973 dalje, pri čemer je upoštevalo prehodno ureditev priposestvovalnih dob med veljavnostjo ODZ in ZTLR.
VSL sodba I Cp 1282/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZTLR · 28. člen -
Sodišče je presodilo, da zaradi že obstoječega sodnega spora o motenju posesti med predhodnima lastnikoma ni mogoče šteti, da je bila posest dobroverna, zato priposestvovalna doba ni mogla pričeti teči.
VSL sodba I Cp 1175/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo priposestvovanje kmetijskega zemljišča, kjer je bila za veljavnost pravnega posla zahtevana izpeljava postopka po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (ZKZ).
VSL sodba II Cp 2177/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni ravnal s povprečno skrbnostjo, saj lastništva nepremičnine nikoli ni preveril v zemljiški knjigi, prav tako pa se ob smrti pravnega prednika ni pozanimal o obsegu zapuščine.
VSL sodba I Cp 1323/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da manjkajoča pogodba v verigi prenosov ne pomeni nujno odsotnosti dobre vere, če okoliščine primera kažejo na utemeljeno prepričanje posestnika o zakonitosti njegove posesti.
VSL sodba I Cp 868/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da okoliščina, da je bila nepremičnina v preteklosti v družbeni lastnini, ne izključuje avtomatično možnosti priposestvovanja, zlasti če je nepremičnina po uveljavitvi Stanovanjskega zakona prešla v zasebno lastnino.
VSRS sklep II Ips 93/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: SPZ · 24. člen SPZ · 25. člen SPZ · 26. člen SPZ · 27. člen SPZ · 28. člen SPZ · 29. člen SPZ · 30. člen SPZ · 43. člen SPZ · 44. člen SPZ · 45. člen SZ · 111. člen SZ · 116. člen ZTLR · 28. člen ZTLR · 29. člen ZTLR · 30. člen ZTLR · 70. člen ZTLR · 71. člen ZTLR · 72. člen ZTLR · 73. člen ZTLR · 74. člen -
Sodišče je presodilo, da toženka ne more izpodbiti dobre vere tožnika zgolj s sklicevanjem na vsebino kupoprodajnih pogodb, sklepa o dedovanju ali zemljiškoknjižnega stanja, če je bila dejanska posest izvrševana nad celotno nepremičnino.
VSL sodba I Cp 1854/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je tožnica pridobila lastninsko pravico izvenknjižno s priposestvovanjem, prodajalec pa je bil ob kasnejši prodaji nepremičnine nedobroveren.
VSK Sodba I Cp 422/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ugotovilo prenehanje dobrovernosti tožnice z izdajo gradbenega dovoljenja, iz katerega je izhajalo, da mora za dostop do nepremičnine uporabljati tujo parcelo.
VSL sodba I Cp 1256/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik v konkretnem primeru ni uspel dokazati dejanske posesti spornega dela nepremičnine, ki bi bila podlaga za priposestvovanje.
VSL sodba II Cp 442/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora presoditi, ali je tožnik, ki je nepremičnino kupil na podlagi imperfektnega pravnega posla, utemeljeno verjel v svojo lastninsko pravico in ali je takšen posel v nasprotju s prisilnimi predpisi o prometu z gozdovi.
VSL sklep I Cp 1239/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je tožnica pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem na podlagi dolgoletne dobroverne posesti, ki se je začela v času ZTLR in zaključila po uveljavitvi SPZ.
VSM sodba I Cp 317/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo vpliv prepovedi prometa z nepremičninami v času družbene lastnine na možnost priposestvovanja nepremičnine.
VSL sodba II Cp 3525/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno štelo, da je tožnikov pravni prednik izgubil posest na nepremičnini zgolj zaradi opustitve njenega čiščenja, kar je vplivalo na napačno presojo izpolnitve pogoja 10-letne priposestvovalne dobe.
VSL sklep in sodba I Cp 3408/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj potek roka za priposestvovanje ne zadošča za priznanje lastninske pravice, če ni izkazana dobroverna lastniška posest.
UPRS sodba II U 206/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv kasnejših informacij o meji na dobro vero tožnice, pri čemer je poudarilo, da te informacije ne vplivajo na pravico, pridobljeno pred njihovim nastankom.
VSL sodba II Cp 3270/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo razlikovanje med priposestvovanjem celotne nepremičnine in priposestvovanjem njenega obmejnega dela, kjer se pogoji za dokazovanje dobre vere razlikujejo zaradi narave posesti.
VSL sklep II Cp 2625/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dobrovernost priposestvovalca se lahko utemelji z dejstvom, da vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč zaradi neizvedene etažne delitve, za katero se je prodajalec v pogodbi zavezal, da jo bo izpeljal.
VSK sodba in sklep Cpg 217/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da zahteva po preverjanju parcelnih številk v denacionalizacijski odločbi ni nujna, če je posestnik utemeljeno zaupal v naravne meje posestva, ki so ostale nespremenjene od podržavljenja do vrnitve.
VSRS sklep II Ips 224/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo ponovno vzpostavitev dobre vere tožnice po prejšnji izpodbiti dobri veri, in sicer v trenutku pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
VSL sodba I Cp 2667/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZTLR · 28. člen -
Sodišče je domnevo dobrovernosti izpodbilo s sklicevanjem na predhodno pravnomočno končan negatorni spor med istima strankama glede istega zemljišča.
VSL sodba I Cp 2030/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se tožniki ne morejo sklicevati na dobro vero, če so vedeli, da nepremičnine kupujejo od nelastnice in je bilo zemljiškoknjižno stanje ves čas nespremenjeno.
VSL sodba I Cp 1520/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnika sta uveljavljala priposestvovanje na podlagi sklepa o dedovanju in prevzemne pogodbe iz leta 1974, kar zahteva presojo dobrovernosti in zakonitosti posesti.
VSL sklep II Cp 1767/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da priposestvovalna doba za sporne nepremičnine ni mogla teči pred 11. 3. 1993, ko je prišlo do njihovega dejanskega lastninjenja.
VSRS sodba II Ips 323/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: SPZ · 269. člen, odstavek 1 SPZ · 269. člen, odstavek 2 SPZ · 27. člen SPZ · 27. člen, odstavek 1 SPZ · 27. člen, odstavek 2 SPZ · 28. člen SPZ · 43. člen SPZ · 43. člen, odstavek 2 ZDen · 3. člen ZKZ · 27. člen ZPN · 10. člen ZPN · 6. člen ZSKZ · 14. člen ZSKZ · 14. člen, odstavek 1 ZTLR · 29. člen -
Sodišče je poudarilo, da zgolj dolgotrajna uporaba zemljišč, ki so od posestnikovih ločena z javno cesto, ne zadostuje za izkaz dobre vere pri priposestvovanju, če posestnik ne izkaže pravnega naslova za pridobitev.
VSRS sodba II Ips 318/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: SPZ · 43. člen -
Sodišče je izpostavilo, da je posest nedobroverna, če sta pogodbeni stranki vedeli, da je zakonski pogoj za pridobitev lastninske pravice (izgradnja stavbe do tretje gradbene faze) ostal neizpolnjen.
VSRS Sklep II Ips 209/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem, ker tožnik ni izkazal dobrovernosti posesti, saj je nepremičnine pridobil od osebe, ki v zemljiški knjigi ni bila vpisana kot lastnik.
VSC sodba Cp 615/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da zavedanje o napačnem zemljiškoknjižnem vpisu zaradi dogovora med prednikoma o fiktivni menjalni pogodbi ne izključuje avtomatično dobrovernosti posestnika.
VSRS sklep II Ips 176/2013 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je uveljavljala priposestvovanje na podlagi dolgoletne dejanske posesti, vzdrževanja nepremičnine in plačevanja obveznosti, sodišče pa je presojalo vpliv vedenja o zemljiškoknjižnem stanju na dobro vero.
VSK sodba I Cp 818/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da je dobro vera tožnika prenehala z vročitvijo sklepa zemljiškoknjižnega sodišča, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za vknjižbo lastninske pravice, saj je s tem pridobil vedenje o neskladju med njegovim pravnim naslovom in dejanskim stanjem v zemljiški knjigi.
VSRS sodba II Ips 223/2012 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila dobra vera toženca izpodbita, ker je solastniški delež kupil v času, ko so nad nepremičnino že potekali izvršilni postopki, s čimer je bil toženec seznanjen.
VSL sodba I Cp 3170/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zmota o poteku meje ni opravičljiva, če je posestnik že ob postavljanju ograje vedel ali bi moral vedeti, da jo postavlja na tujem zemljišču.
VSM sodba I Cp 1192/2014 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: SPZ · 24. člen SPZ · 24. člen, odstavek 1 SPZ · 269. člen SPZ · 269. člen, odstavek 1 SPZ · 27. člen SPZ · 27. člen, odstavek 1 SPZ · 28. člen SPZ · 43. člen SPZ · 43. člen, odstavek 2 ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 1 ZPP · 155. člen ZPP · 155. člen, odstavek 1 ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 1 ZPP · 328. člen ZPP · 328. člen, odstavek 1 ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 -
Tožnik je dokazal zakonito in dobroverno posest na podlagi kupne pogodbe za stanovanje in pripadajoče funkcionalno zemljišče, pri čemer se je desetletna priposestvovalna doba iztekla pred uveljavitvijo SPZ.
VSK sodba I Cp 635/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejanska zasedba tuje nepremičnine, tudi če je prejšnji lastnik umrl brez naslednikov, ne more nadomestiti pogoja dobre vere, če je posestnik vedel ali bi moral vedeti, da nepremičnina ni njegova.
VSL sodba II Cp 2138/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji dobre vere upoštevalo zmanjšan pomen zemljiške knjige v obdobju sklenitve zavezovalnega pravnega posla, zaradi česar je tožnik upravičeno štel, da je nepremičnino pridobil v last, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa.
VSL sodba I Cp 974/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je o lastninski pravici odločalo na podlagi pravil o ureditvi meje (77. člen SPZ) namesto na podlagi določb o priposestvovanju.
VSL sklep II Cp 1285/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se za priposestvovanje po pravilih ZTLR ni zahtevala zakonitost posesti, kar pomeni, da tožniku ni bilo treba izkazati obstoja pravnega naslova.
VSL sodba I Cp 3074/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ni bila v dobri veri, ker je bila meja med parcelami že v času sklenitve kupnih pogodb jasno določena s kolovozno potjo, ki je bila vrisana v geodetske karte.
VSM sodba I Cp 1850/2004 — Višje sodišče v Mariboru
-
Prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen ne zajema priposestvovanja, saj se ta prepoved nanaša le na razpolaganja, ki zahtevajo izjavo volje (pravni posli), priposestvovanje pa temelji na dejanskem stanju posesti.
VSM sodba I Cp 236/2014. — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnika nista uspela z zahtevkom, ker nista pravilno postavila ugotovitvenega zahtevka in nista izkazala dobre vere kot nujnega elementa priposestvovanja.
VSC sodba in sklep Cp 712/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo vprašanje izvenknjižnega priposestvovanja dela nepremičnine, ki se v naravi uporablja kot parkirni prostor, v kontekstu neskladja med zemljiškoknjižnim stanjem in dejansko lastniško posestjo.
VSL sodba I Cp 3103/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine lahko utemeljen kot prvi korak k vzpostavitvi etažne lastnine, tudi če takšnega zahtevka v trenutku vložitve še ni mogoče neposredno vpisati v zemljiško knjigo.
VSL sodba I Cp 3348/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo razliko med dobroverno lastniško posestjo, ki ne zahteva veljavnega pravnega naslova, in dobroverno zakonito posestjo, ki ga zahteva.
Sodba II Ips 359/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo prevlado dejanskih razmerij nad pravnimi pri originarnem načinu pridobitve lastninske pravice.
VSL sodba II Cp 2635/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji priposestvovanja gozdnih zemljišč upoštevati tedaj veljavne predpise o omejitvah delitve gozdov, ki so lahko vplivali na dopustnost pridobitve lastninske pravice na določenem delu parcele.
VSL sklep II Cp 2008/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da priposestvovalna doba ni potekla, saj je bilo v zemljiški knjigi vknjiženo lastništvo druge osebe, zato posest ni mogla teči do sklenitve zavezujočega pravnega posla.
Sklep II DoR 231/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da SPZ ne zahteva več zakonite posesti (pravnega naslova), saj je zahteva po pravnem naslovu že vsebovana v zahtevi po dobrovernosti, zato posestnik brez pravnega naslova ne more biti dobroveren.
VSL sodba II Cp 618/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 43. člen -
Sodišče je poudarilo, da zgolj sklep o ureditvi načina uporabe nepremičnine ne pomeni spremembe solastniških deležev in ne predstavlja pravne podlage za priposestvovanje.
VSL sodba I Cp 645/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se v konkretnem primeru priposestvovalna doba ni mogla izteči pred uveljavitvijo SPZ (1. 1. 2003) zaradi prepovedi retroaktivne uporabe zakona.
VSL sodba II Cp 546/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ugotovitev lastninske pravice, ker v obdobju pred letom 1979 ni potekla zahtevana priposestvovalna doba, po letu 1979 pa je bilo priposestvovanje družbene lastnine zakonsko izključeno.
VSL sodba II Cp 2722/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če ji je bilo znano, da se zemljiškoknjižno stanje ne sklada z dejanskim stvarnopravnim stanjem.
VSL sodba II Cp 2596/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so navedbe o menjalni pogodbi brez predpisane obličnosti za presojo dobrovernosti nepomembne, če niso povezane z obdobjem, v katerem se presoja dobrovernost posestnika.
Sodba II Ips 388/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ni mogoča, če so bila zemljišča pred iztekom priposestvovalne dobe nacionalizirana na podlagi Zakona o nacionalizaciji gospodarskih podjetij.
Sodba II Ips 406/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da v času prevlade družbenolastninskih razmerij zemljiška knjiga ni imela enakega pomena kot v stabilnem pravnem sistemu, zato vpis druge osebe v zemljiško knjigo sam po sebi ne pomeni nujno slabe vere priposestvovalca.
VSL sodba II Cp 2266/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri presoji posesti umetnega vodnega kanala ni odločilno, kdo ga je čistil in vzdrževal, temveč komu je služil za dovod vode, saj uporaba vode za potrebe toženca pomeni ohranitev njegove soposesti.
VSL sodba II Cp 905/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru konkurence med subjekti pri lastninjenju po Zakonu o zadrugah (ZZad) priposestvovanje ni mogoče, ker je dobrovernost v takšnih okoliščinah pravno neodržljiva.
Sklep II DoR 351/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da priposestvovalna doba ni mogla teči v času, ko je bila nepremičnina v družbeni lastnini.
Sodba II Ips 244/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da na dobrovernost posestnika ne vpliva velikost dela parcele, na kateri se uveljavlja priposestvovanje, niti dejstvo, da nepremičnina ni neposredno sosednja.
VSM sodba I Cp 994/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da se lastninska pravica, pridobljena s priposestvovanjem pred uveljavitvijo SPZ, ohrani tudi po njegovi uveljavitvi, pri čemer se priposestvovalna doba izteče v trenutku izpolnitve zakonskih pogojev.
sodba VSM I Cp 725/2012 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: SPZ · 266. člen SPZ · 266. člen, odstavek 1 SPZ · 269. člen SPZ · 269. člen, odstavek 1 SPZ · 269. člen, odstavek 2 SPZ · 39. člen SPZ · 43. člen ZOR · 455. člen ZOR · 73. člen ZPP · 2. člen ZPP · 2. člen, odstavek 1 ZPP · 212. člen ZPP · 286.b člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 7. člen ZPP · 7. člen, odstavek 1 ZTLR · 28. člen ZTLR · 72. člen ZTLR · 72. člen, odstavek 1 -
Tožnica ni uspela z zahtevkom, ker ni zatrjevala pravne podlage za svojo posest, sodišče pa je nedopustno prekoračilo trditveno podlago, ko je lastniško posest ugotavljalo mimo njenih navedb.
VSL sodba I Cp 674/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zgolj seznanjenost posestnika z dejstvom, da v zemljiško knjigo ni vpisan, ne pomeni nujno prenehanja dobre vere, če je posestnik zmotno, a opravičeno menil, da to ne vpliva na njegovo upravičenje do posesti.
VSL sodba I Cp 1662/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri presoji dobre vere za razmerja, nastala pred več desetletji, ni mogoče uporabljati enako strogih standardov kot danes, saj zemljiška knjiga v tistem času ni bila dosledno vodena.
VSL sodba in sklep II Cp 2655/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dopustilo ugotovitev lastninske pravice na stanovanju s priposestvovanjem, čeprav etažna lastnina v zemljiški knjigi ni bila vzpostavljena, kar onemogoča neposreden vpis zahtevka.
VSL sklep I Cp 4066/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da posestnik, ki je vedel za vsebino sklepa o dedovanju, iz katerega izhaja drugačno lastninsko stanje, kot ga zatrjuje, ne more biti v dobri veri, potrebni za priposestvovanje.
VSL sklep II Cp 3861/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo dobrovernost posestnikov v kontekstu družbenolastninskih razmer pred letom 1995, ko zemljiška knjiga ni imela enakega publicitetnega pomena kot danes.
VSL sodba I Cp 1938/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pomanjkanje obličnosti zavezovalnega posla samo po sebi ne izključuje dobre vere, vendar mora biti predmet pogodbe jasno določen, da se lahko presoja njena realizacija.
VSL sodba I Cp 3043/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da načelo vestnosti in poštenja iz 9. člena ZPP ne more služiti kot pravna podlaga za nadomestitev manjkajočih materialnopravnih pogojev za pridobitev lastninske pravice.
VSM sodba I Cp 15/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da lastninska pravica, pridobljena s priposestvovanjem, preide na dediča kot univerzalnega naslednika, tudi če nepremičnina ni izrecno navedena v sklepu o dedovanju.
VSK sodba Cp 846/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnik je dobroverno lastniško posest na nepremičnini izkazal z izročitvijo posesti in zavezo prejšnjega lastnika k ureditvi prepisa lastništva.
VSK sodba Cp 921/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da na podlagi nične pogodbe tožnik ne more uveljavljati zahtevka za ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem, saj ni podana zakonita posest.
Sodba II Ips 1044/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji dobrovernosti upoštevalo družbene razmere v času pred letom 1995, ko zemljiška knjiga ni imela enakega pomena kot danes, zato je štelo, da posestnik ni bil v neopravičljivi zmoti.
Sodba II Ips 796/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnika nista izkazala dobroverne posesti, saj sta vedela oziroma bi morala vedeti, da zgolj sklenitev predpogodbe ne zadostuje za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini.
Sodba II Ips 275/2011 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je tožnik uveljavljal priposestvovanje, ker je obligacijskopravni zahtevek za vpis lastninske pravice na podlagi pogodbe zastaral po 350. členu OZ.
VSL sodba in sklep I Cp 39/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vpis v zemljiško knjigo pri izvirni pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem nima konstitutivnega pomena.
VSL sodba I Cp 1575/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vedenje o neskladju med zemljiškoknjižnim stanjem in dejanskim stanjem ne izključuje dobre vere, če je bil pravni posel sklenjen z dejanskim lastnikom, ki je posestniku dovolil uporabo nepremičnine.
VSL sodba II Cp 1501/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je priposestvovalna doba za zadrugo, ki je imela pravico uporabe, začela teči po uveljavitvi ZZad in se iztekla do uveljavitve SPZ.
VSL sodba II Cp 1772/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je zahteval ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja dela nepremičnine, ki ga je uporabljal kot vrt.
Sodba II Ips 488/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je priposestvovalna doba potekla v času neurejene zemljiške knjige, zato se vpis v njej ni mogel šteti za oviro priposestvovanju.
VSL sodba I Cp 1196/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni bil dobroverni posestnik, ker je vedel za manjkajočo odobritev upravne enote, manjkajočo overitev podpisov prodajalk in nezmožnost vpisa v zemljiško knjigo.
VSC sodba Cp 227/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da posestniku ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti zaradi opustitve vpogleda v mapno kopijo, če so okoliščine primera utemeljevale njegovo opravičljivo prepričanje, da je stvar v njegovi lasti.
VSL sodba I Cp 4696/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da dedič postane dobroverni posestnik le, če ni vedel za zapustnikovo nedobrovernost; v konkretnem primeru tožnik in njegovi pravni predniki niso izkazali dobroverne posesti.
Sodba II Ips 647/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožnice niso uspele dokazati dobrovernosti posesti, saj sporna parcela ni bila predmet dedovanja, poleg tega pa je bila nepremičnina že pred letom 1967 opredeljena kot splošno ljudsko premoženje.
VSM sodba I Cp 351/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da sta toženca z navedbami o zemljiškoknjižnih podatkih in podatkih katastrskih načrtov uspela omajati domnevo dobre vere tožnice in prevaliti dokazno breme nanjo.
VSK sodba Cp 78//2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da je mogoče priposestvovati tudi sorazmerno majhen mejni del zemljišča, če posestnik v dobri veri utemeljeno meni, da ta del predstavlja sestavni del njegove parcele.
VSL sodba I Cp 4514/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je priposestvovanje izključeno, ker je tožnica leta 1995 v zemljiški knjigi preverila stanje in ugotovila, da ni vpisana kot lastnica, s čimer je izgubila dobro vero, potrebno za tek priposestvovalne dobe.
VSL sodba II Cp 3752/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem mora vsebovati elemente, ki omogočajo parcelacijo in vpis v zemljiško knjigo; zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ali dovolitev parcelacije s strani toženca pri originarni pridobitvi ni utemeljen.
VSL sodba in sklep I Cp 3488/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo izpolnitev pogojev za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem na podlagi dvajsetletnega obdobja posesti.
Sodba II Ips 1019/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji priposestvovanja upoštevalo dejstva glede zemljiškoknjižnega stanja in neuvrstitve nepremičnine v zapuščinsko maso kot indice za presojo dobre vere posestnika.
Sodba II Ips 1090/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je 20-letna priposestvovalna doba potekla leta 1989, zato je bila presoja o morebitni uporabi 10-letne dobe po ZTLR brezpredmetna.
Sodba II Ips 773/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj družbena pogodba (societas quoad sortem) ne zadošča za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, saj družbeniki pridobijo le pravni naslov, ne pa tudi stvarne pravice brez ustreznega vpisa v zemljiško knjigo.
VSL sodba I Cp 2586/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje, saj ni uspela izkazati vseh elementov dobroverne posesti v zakonsko določenem obdobju.
VSL sodba I Cp 1874/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da subjektivno prepričanje tožnikov o lastništvu po nastanku spora s toženo stranko ne dokazuje več dobrovernosti, potrebne za priposestvovanje.
VSK sodba Cp 585/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zmotno zavrnilo ugotovitveni zahtevek za lastninsko pravico, ker ni presojalo priposestvovanja kot mogoče pravne podlage, ki jo mora poznati po uradni dolžnosti.
VSL sklep II Cp 37/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dobrovernost posestnika ni nujno vezana le na zemljiškoknjižne podatke, temveč jo je mogoče utemeljiti tudi na drugih okoliščinah, ki opravičujejo posestnikovo prepričanje o lastništvu.
VSL sklep II Cp 233/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni izkazala dobroverne lastniške posesti spornega zemljišča, zato pogoji za priposestvovanje niso bili izpolnjeni.
VSL sodba I Cp 809/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je posest dobroverna, če posestnik na podlagi sklenjene prodajne pogodbe in preteklih sodnih odločitev upravičeno šteje, da je nepremičnina v njegovi lasti.
VSL sklep II Cp 585/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi meje na podlagi močnejše pravice presojalo izpolnjenost pogojev za priposestvovanje dela nepremičnine v obdobju po uveljavitvi Ustave RS.
VSK sklep Cp 1210/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni mogla pridobiti lastninske pravice, ker njen pravni prednik ob uveljavitvi ZLNDL ni imel pravice uporabe na nacionaliziranih zemljiščih, saj mu je bila ta predhodno odvzeta z odločbo.
VSL sodba II Cp 4512/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje dobrovernosti priposestvovanja pri nepremičnini, kjer predmet pogodbe ni bil ustrezno parceliran oziroma določen.
VSL sodba II Cp 3102/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti zavest o lastništvu priposestvovalca posledica opravičljive zmote, kar izključuje tiste primere, kjer bi posestnik ob povprečni skrbnosti moral vedeti, da nepremičnina ni njegova.
VSL sodba I Cp 3585/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da obstoj soposesti in njeno vzajemno dopuščanje povečujeta dolžnost posestnika, da preveri stanje v zemljiški knjigi; opustitev tega preverjanja izključuje opravičljivo zmoto o lastništvu.
VSL sodba I Cp 112/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je dokazno breme za obstoj dogovora o prenosu lastninske pravice na delu nepremičnine, ki ga lastnik nujno potrebuje za dostop do svoje nepremičnine, na tistem, ki tak dogovor zatrjuje.
VSK sodba Cp 1205/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj upravljanje in uporaba nepremičnine (garaž) ne pomenita lastništva, če so bile nepremičnine v času posesti družbena lastnina.
VSL sklep II Cp 1482/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri podrejenem zahtevku na podlagi priposestvovanja tožnik ne zahteva izstavitve zemljiškoknjižne listine, ker lastninsko pravico pridobi neposredno z zakonom.
VSL sodba in sklep II Cp 607/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb postopka, ker se ni opredelilo do ugovora tožencev o priposestvovanju spornega dela nepremičnine, ki so ga utemeljevali z večdesetletno mirno uporabo.
VSL sklep II Cp 2172/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni mogel uveljavljati lastninske pravice, pridobljene s priposestvovanjem, proti dobrovernemu pridobitelju, ki je svojo pravico vpisal v zemljiško knjigo v zaupanju v njeno vsebino.
VSL sodba I Cp 698/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejansko izvrševanje posesti brez nasprotovanja lastnika ne nadomesti pogoja dobre vere, potrebnega za priposestvovanje nepremičnine.
VSL sodba II Cp 313/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica v konkretnem primeru ni uspela dokazati obstoja dobroverne lastniške posesti, kar je nujna predpostavka za priposestvovanje.
VSL sodba II Cp 132/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, ker je lastninska pravica s priposestvovanjem že prešla na tožnico, zato izstavitev listine ni potrebna za pridobitev pravice.
VSL sodba II Cp 4588/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je dobrovernost posesti temeljni pogoj za priposestvovanje, zato presoja trajanja posesti ni potrebna, če je že v izhodišču ugotovljena slabovernost posestnika.
VSL sodba II Cp 4586/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da priposestvovalec ne potrebuje dajatvenega tožbenega zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine, saj lastninsko pravico pridobi ex lege z izpolnitvijo pogojev.
VSL sodba II Cp 4082/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ODZ · § 1468. ODZ · § 1500. SPZ · 28. člen SPZ · 43. člen SPZ · 44. člen SPZ · 45. člen -
Tožnik ni uspel izkazati verige sprememb zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičnini, ki so nastale zaradi parcelacije in nove izmere, kar je nujno za identifikacijo predmeta priposestvovanja.
VSL sodba I Cp 3623/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni bil dobroveren posestnik, ker je imel nepremičnino v najemu in se je udeleževal postopkov kot intervenient na strani prodajalca, kar izključuje njegovo dobro vero.
Sodba II Ips 668/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni izkazal veljavnega pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice, prav tako pa ni podal trditvene podlage za dvajsetletno dobroverno posest.
VSL sodba in sklep II Cp 4519/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela dokazati zakonite posesti, ker ni pojasnila pravnega posla, na podlagi katerega ji je bila nepremičnina izročena.
Sodba II Ips 19/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek priposestvovalca, ker sta toženca pridobila lastninsko pravico v dobri veri in z zaupanjem v zemljiško knjigo, preden je bila priposestvovana pravica vpisana.
VSC sodba Cp 214/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnica je zatrjevala, da je bila na podlagi ustne darilne pogodbe v dobroverni posesti nepremičnine.
VSK sodba in sklep Cp 80/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnik ni izkazal dobre vere, saj je sodišče na podlagi njegovih navedb ugotovilo, da je vedel za pomanjkljivosti v svojem pravnem naslovu.
Sodba II Ips 264/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče štelo posest za dobroverno, ker tožena stranka ni podala ustreznih navedb, ki bi ovrgle zakonsko domnevo dobre vere.
VSK sodba Cp 1357/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ugotovilo, da tožnica ni mogla priposestvovati zemljišča, ker je bila nedobroverna, poleg tega pa je bilo zemljišče v času sklenitve pravnega posla predmet omejitev prometa z nepremičninami v družbeni lastnini.
VSK sodba I Cp 1839/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožeča stranka ni mogla priposestvovati kletnega prostora, ker je sodišče ugotovilo, da v obdobju posesti ni bila v dobri veri.
Sodba II Ips 686/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri zahtevku za ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine zaradi priposestvovanja nujno, da je zahtevek oblikovan dovolj določno za neposredni vpis v zemljiško knjigo, brez dodatnega dajatvenega zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
VSL sodba in sklep II Cp 7552/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da kasnejša nacionalizacija nepremičnine in vpis v zemljiško knjigo kot družbena lastnina ne izključujeta avtomatično dobre vere posestnika, če je ta lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem že pred trenutkom nacionalizacije.
VSK sodba I Cp 693/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da se dobrovernost pridobitelja v zemljiško knjigo izključuje, če so okoliščine primera kazale na obstoj izvenknjižnega lastništva, pridobljenega s priposestvovanjem.
VSK sodba I Cp 257/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji priposestvovanja upoštevalo večdesetletno nepretrgano posest, ki je presegala zakonsko določeno dobo, ter odsotnost okoliščin, ki bi vzbudile dvom v dobro vero posestnikov.
VSK sodba in sklep I Cp 475/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da je bila 20-letna dobroverna posest kot pogoj za priposestvovanje nepremičnine uveljavljena že pred sprejetjem ZTLR na podlagi načelnega mnenja zveznega vrhovnega sodišča iz leta 1960.
VSM sodba I Cp 1777/2003 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ugotovitev lastninske pravice, ker tožnik ni izkazal dobroverne posesti, poleg tega pa je bilo v obravnavanem obdobju priposestvovanje nepremičnin v družbeni lasti zakonsko izključeno.
Sodba II Ips 135/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv arondacijske odločbe, ki ni bila vpisana v zemljiško knjigo, na ugotovitev dobrovernosti posesti pri priposestvovanju nepremičnine.
Sodba II Ips 343/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zaradi načela specialnosti ni mogoče priposestvovati zgolj dela parcele, saj ta nima statusa samostojnega objekta stvarne pravice.
VSL sodba II Cp 125/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnika nista dokazala obstoja pravnega naslova (dogovora o prodaji), zato nista izkazala dobroverne posesti, potrebne za priposestvovanje spornega zemljišča.
VSL sodba in sklep II Cp 1660/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je toženec izpolnil pogoj 20-letne posesti pred trenutkom, ko je bila njegova dobrovernost izpodbita.
Sodba II Ips 79/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priposestvovanje utemeljilo z dolgotrajnim uživanjem parcele in gradnjo zidanice na njej, kar je lastnik vedel in dopuščal, čeprav poravnava o meji ni bila zemljiškoknjižno izvedena.
Sodba II Ips 611/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vprašanje dobrovernosti posesti v primeru, ko je posestnik užival večjo površino zemljišča, kot jo je dejansko kupil od zemljiškoknjižnega lastnika.
VSL sodba I Cp 1414/99 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZTLR · 28. člen -
Sodišče je izpostavilo, da naknadna 30-letna voljna opustitev posesti onemogoča uspešno uveljavljanje lastninske pravice, pridobljene s priposestvovanjem, v pravdi zoper zemljiškoknjižnega lastnika.
VSK sklep Cp 605/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo, ali sečnja dreves na določenem zemljišču predstavlja zadostno izvrševanje posesti za priposestvovanje.
Sodba II Ips 389/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji upoštevalo, da zgolj občasno izvrševanje voženj preko zemljišča ne predstavlja posesti, ki bi vodila do priposestvovanja, če zemljišče hkrati obdeluje druga oseba.
VSL sodba in sklep I Cp 277/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo utemeljenost priposestvovanja na podlagi zatrjevanega 20-letnega obdobja dobroverne posesti v sporu zaradi ureditve meje.
VSL sodba I Cp 2068/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da lahko tudi družbena pravna oseba pridobi lastninsko pravico na nepremičnini s priposestvovanjem, če so izpolnjeni pogoji iz 28. člena ZTLR.
Sodba II Ips 30/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je bila v zvezi z načelnim pravnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča (ZSO, št. V/1-1960) omogočena harmonizacija pravil ODZ z novejšo zakonodajo glede skrajšanja priposestvovalne dobe na 20 let.
Sodba II Ips 9/99 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik v konkretnem primeru ni uspel dokazati zadostne dobe dobroverne posesti za pridobitev lastninske pravice na spornem zemljišču ob meji.
Sodba II Ips 341/98 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil zahtevek za priposestvovanje zavrnjen, ker ni preteklo zahtevano časovno obdobje od trenutka, ko je posestnik izvedel za pravo lastninsko stanje.
Sodba II Ips 583/97 — Vrhovno sodišče
-
Tožnika sta nepremičnino priposestvovala, ker sta jo več kot deset let posedovala kot dobroverna in zakonita posestnika.
Sodba II Ips 598/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji priposestvovanja upoštevalo dolgoletno nepretrgano posest (od leta 1936) in naravno konfiguracijo terena (betonska škarpa) kot indic za obstoj posesti.
Sodba II Ips 556/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da uživanje zemljišča in opravljanje del na njem še ne pomeni lastninske posesti, če je to dejavnost mogoče pripisati drugim pravnim naslovom (npr. služnosti).
Sodba II Ips 560/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prehod nepremičnine v družbeno lastnino na podlagi sklepa o dedovanju ne preprečuje priposestvovanja, če so bili pogoji zanj izpolnjeni že pred tem trenutkom.
Sodba II Ips 482/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo vpliv pomanjkanja obličnosti pogodbe na dobrovernost posesti v kontekstu priposestvovanja.
Sodba II Ips 190/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo, ali je tožnik izkazal dobroverno posest zemljišča, ki je temeljila na zmoti o obsegu zemljišča, zajetega v darilni pogodbi.
Sodba II Ips 242/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za izpolnitev pogoja priposestvovalne dobe pravno nepomembno, ali je posestnik nepremičnino v določenem obdobju imel v neposredni ali posredni posesti.
Sodba II Ips 254/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da soposestnik ne more priposestvovati lastninske pravice zoper drugega soposestnika, če je slednji zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine.
VSK sodba Cp 161/97 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnica je lastninsko pravico utemeljila na podlagi pravnega naslova in dolgoletne posesti od leta 1961 dalje.
Sodba II Ips 409/95 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo priposestvovanje kletnega prostora dopustno, ker je prostor predstavljal zaključeno gradbeno enoto, s katero je bil mogoč pravni promet med lastniki sosednjih nepremičnin.
Sodba II Ips 847/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji dobre vere upoštevalo, da se lahko v posestno dobo priposestvovalca všteje tudi posest njegovih prednikov.
Sodba II Ips 794/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da toženca nista bila dobroverna posestnika, ker sta svojo pravico opirala na pogodbo o dosmrtnem preživljanju in poravnavo, sklenjeno ob vedenju o zemljiškoknjižnem stanju, kar je omogočilo ugotovitev priposestvovanja v korist tožnice.
Sodba II Ips 433/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejanska posest v naravi prevlada nad katastrskim statusom zemljišča pri presoji pogojev za priposestvovanje dela parcele, ki je bila sicer formalno opredeljena kot javna pot.
Sodba II Ips 417/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo priposestvovanje na podlagi ugotovitve, da so tožniki in njihov pravni prednik sporno parcelo uživali več kot 20 let v prepričanju, da so njeni lastniki, pri čemer lastnik uživanja ni motil.
Sodba II Ips 475/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so bili za tožnico oziroma njenega pravnega prednika izpolnjeni pogoji za priposestvovanje na podlagi dolgoletne zakonite in dobroverne posesti.
VSL sodba II Cp 488/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo zahtevek za ugotovitev lastninske pravice, ker tožnik ni izkazal dobrovernosti svoje posesti v času trajanja priposestvovalne dobe.
Sodba II Ips 582/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za priposestvovanje, ker tožnica ni dokazala, da bi na spornem zemljišču izvajala posestna dejanja, ki bi glede na naravo zemljišča pomenila njegovo dejansko uporabo.
Sodba II Ips 255/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za izredno priposestvovanje nepremičnine v 20-letni dobi zadostna dobroverna posest, tudi če ta ni zakonita.
VSL sklep II Cp 1101/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru do priposestvovanja ni prišlo, ker ni bila izkazana dobroverna posest tožnikove prednice, tožnik sam pa je posestna dejanja izvajal prekratko obdobje.
Sodba II Ips 657/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da do priposestvovanja ni prišlo, ker je posest prednice tožnika temeljila na dogovoru o dosmrtnem brezplačnem uživanju nepremičnin, kar izključuje lastniški značaj posesti.
Sodba II Ips 561/92 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo priposestvovanje dokazano z več kot dvajsetletno nepretrgano posestjo zemljišča v dobri veri.
Sodba II Ips 457/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je dobra vera nujen pogoj za priposestvovanje tako po prej veljavnih pravilih kot po določbah ZTLR, pri čemer nepoznavanje vsebine dednih dogovorov in opustitev preverjanja zemljiškoknjižnega stanja izključujeta dobroverno posest.
Sodba II Ips 411/92 — Vrhovno sodišče