priposestvovanje služnosti
Sentenca
Služnostna pravica se priposestvuje z dejanskim izvrševanjem vsebine služnosti v naravi, če je takšna uporaba nujna za normalno izvrševanje pravice in ni mogoča na drug način. Obseg priposestvovane služnosti se določi glede na dejansko potrebo in način uporabe, ki je bil uveljavljen v času priposestvovanja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavzelo stališče, da ustni dogovor o neodplačni uporabi lahko predstavlja podlago za pridobitev služnosti rabe, če so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje.
VSL sodba I Cp 1171/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da priposestvovana služnost poti v ovinku vključuje širino osi vožnje, potrebne za varno izpeljavo zavoja, čeprav ta presega širino ravnega dela poti.
Sodba II Ips 21/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji priposestvovanja služnosti obračanja vozil in kmetijskih strojev poudarilo, da je odločilen dejanski način izvrševanja, ne pa teoretične možnosti izvedbe.
VSL sodba I Cp 3906/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni dovolj jasno opredelilo časovnega obdobja priposestvovanja in preverilo vseh kumulativnih pogojev za nastanek služnostne pravice.
VSK sklep Cp 279/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ugotovitev priposestvovane služnosti, ker je bilo ugotovljeno, da je toženec sporno pot uporabljal v času, ko je bila nepremičnina v njegovi lasti ali lasti njegove prednice, kar izključuje možnost priposestvovanja.
VSL sodba I Cp 1558/93 — Višje sodišče v Ljubljani